Pahorjeva vlada našla milijardne "rezerve" - odpravili bodo administrativne ovire

Zbirnik ukrepov ministrstev z vplivom na premagovanje krize in oživitev gospodarstva, kot so ga naslovili v vladi Boruta Pahorja (v ospredju), razkriva, da je ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs (tretja z leve) identificirala za 1,5 milijarde evrov nepotrebnih birokratskih stroškov. Do leta 2012 naj bi prihranili gospodarstvo, državljani in javna uprava, in sicer z odpravo vrste administrativnih postopkov, kar pa je že stalnica programa slovenskih vlad. 

Večina jih je že znanih, na primer varčevanje v javni upravi s krčenjem števila zaposlenih in manjšanjem mase plač. Nekateri, predvsem v resorju gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, se tudi sicer izvajajo že vrsto let, na primer podjetniški inkubatorji in tehnološki parki ter različne finančne spodbude za podjetja.

Neverjetne milijardne rezerve pa so v Pahorjevi vladi našli v racionalizaciji in poenostavitvah postopkov. Programi za zmanjšanje administrativnih premen so sicer stalnica vsake vlade, a na ministrstvu za javno upravo Irme Pavlinič Krebs so, lahko bi rekli, prekosili vse dosedanje. V okviru akcijskega programa znižanja administrativnih bremen za 25 odstotkov do leta 2012, ki so ga sprejeli lani maja, napovedujejo za kar neverjetnih 1,5 milijarde evrov prihrankov. Deležni naj bi jih bili gospodarstvo, državljani in javni sektor. V akcijskem načrtu je navedenih 41 konkretnih poenostavitev postopkov, ki pa ob sprejetju še niso bili ovrednoteni. Če bo uresničeno tudi napovedano več kot milijardno varčevanje v javni upravi do leta 2012, se utegne pripetiti, da bo ministrica za javno upravo daleč najbolj aktivna protikrizna ministrica.

Minister za gospodarstvo Lahovnik pa za oživitev gospodarske aktivnosti ponuja okoli 200 milijonov evrov različnih vzpodbud. Med nanizanimi ukrepi posebej revolucionarnih ni najti, so se pa na njem znašli takšni, ki ji na ministrstvu načrtujejo že več let - na primer tvegani kapital. Več kot tri leta je država vzpostavljala svoj sklad tveganega kapitala in se pripravljala na objavo prvega razpisa, a iz tega ni bilo nič. Zdaj minister Lahovnik obljublja 15 milijonov evrov sredstev v obliki tveganega kapitala in posojil, podeljevanje pa naj bi potekalo preko sklada skladov.

Precej si minister Lahovnik obeta od razvojnih garancij s subvencijo obrestnih mer - ukrep naj bi bil težak 70,5 milijona evrov, na seznamu pa je sicer najti še subvencije za zagon inovativnih podjetij, podpore interdisciplinarnih razvojnih timov v podjetjih, spodbujanje prehoda visokokvalificiranih kadrov iz znanosti v gospodarstvo.

Ob pregledu ukrepov gospodarskega ministra in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča je opaziti, da se precej ukrepov prekriva oziroma da imajo enake cilje. Na izpostavimo zgolj spodbujanje pretoka znanja iz znanosti v gospodarstvo, aplikativne raziskave, centre odličnosti, razvojne garancije s subvencijo obrestne mere, razvojne garancije za tehnološki razvoj...

barbara.hren@dnevnik.si

Vlačič ukrepov zoper krizo ni našel

Klasični keynesijanski ukrepi skorajda niso predvideni, če izključimo načrtovane investicije v energetsko infrastrukturo, ki pa vsaj v tem dokumentu niso časovno opredeljene. Ministrstvo za promet pod vodstvom Patricka Vlačiča, ki je z vlaganji v cestno infrastrukturo pripomoglo k gospodarski aktivnosti v minulih nekaj letih, ni našlo ukrepov, ki bi v letošnjem letu lahko kakor koli vzpodbudili rast gospodarstva. Osnovni avtocestni program se je skoraj iztekel, nov še ni pripravljen, enako pa velja tudi za sicer že pred leti načrtovane posodobitve železniške infrastrukture, ki so ostale na papirju. V dokument razen napovedi vlaganj v železniško infrastrukturo brez vseh številk in rokov niso vnesli nobenega ukrepa za spodbujanje gospodarske rasti.