Kartagina z blokiranim transakcijskim računom znova ponuja "oderuška" posojila

Na Miklošičevi 38 v Ljubljani naj bi bila sedež in tudi ena izmed 10 poslovalnic podjetja Kartagina, ki se ukvarja s ponujanjem potrošniških posojil, vendar smo ju tam zaman iskali. 

Tovrstni oglasi se, še posebno zdaj, ko povpraševanje po posojilih za nekajkrat presega ponudbo, zdijo mamljivi, vendar že klic na telefonsko številko, ki je zapisana na letaku, da vedeti, da nekaj ni prav. Gospa, ki zastopa podjetje, nam je namreč pojasnila, da bi morali 2500 evrov vredno posojilo odplačevati 24 mesecev oziroma dve leti, in to v mesečnih zneskih 230 evrov. To pomeni, da bi to posojilo dvakrat preplačali, efektivna obrestna mera, ki jo ponuja Kartagina, pa se giblje precej nad najvišjo še dovoljeno efektivno obrestno mero (EOM) za posojila podjetij, prek 200 odstotkov.

Za nameček ima Kartagina že od junija 2009 blokiran svoj edini transakcijski račun, v letih 2004 in 2007 pa se je njeno poslovanje znašlo pod drobnogledom tržnega inšpektorata in celo policije. Zelo vprašljivo je tudi, ali ima Kartagina za ponujanje potrošniških posojil vsa potrebna dovoljenja. Na letaku je namreč navedenih 10 poslovalnic po vsej Sloveniji - Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Ptuj in Slovenska Bistrica - medtem ko je iz evidenc urada za varstvo potrošnikov razvidno, da ima Kartagina dovoljenje (nalepko) za le štiri lokacije. Zaman smo iskali tudi sedež družbe, ki naj bi bil na Miklošičevi v Ljubljani, poleg glavne avtobusne postaje.

Da bi dobili kaj več pojasnil, smo se obrnili na Smaila Barakovića, direktorja Kartagine. V kratkem telefonskem pogovoru nam je zatrdil, da preostale lokacije pokrivajo s posredniki, da bi jasneje odgovoril, pa je želel, da mu vprašanja pošljemo po elektronski pošti. Zanimalo nas je predvsem, kje dobijo denar oziroma sredstva za izplačilo posojil, če pa imajo blokiran račun, in ali drži, da strankam ponujajo posojila z več kot 200-odstotno efektivno obrestno mero, kar je nezakonito - znašale bi lahko namreč kvečjemu nekaj deset odstotkov - vendar se nam Baraković po več dneh ni oglasil.

Obrnili smo se na tržni inšpektorat, ki je v preteklosti preiskoval prav to podjetje in ugotovil nepravilnosti. Kartagino so kasneje predlagali v postopek kaznovanja pri sodniku za prekrške, na policiji pa je tedaj tekel tudi predkazenski postopek. "V zadevi, ki se nanaša na družbo Kartagina, postopek še traja, zato vam podatkov o podrobno ugotovljenem dejanskem stanju še ne moremo posredovati," nam je tokrat pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.

Velja opozoriti, da se je inšpektorat Kartagine lotil že leta 2007, ko je tudi ugotovili, da je podjetje izigravalo zakonodajo, saj je odobritev posojila pogojevalo s plačilom članarine kulturnemu društvu Cartago iz Maribora in se posledično izognilo preseganju najvišje še dovoljene EOM, o čemer so tedaj poročale Finance.

tomaz.modic@dnevnik.si

Predlani 25.000 evrov dobička

Podjetje Kartagina je v letih od 2004 do 2008 ustvarilo dobrih 67.000 poslovnih prihodkov, vse do predlani pa vztrajno delalo izgubo. Iz rdečih številk se je izvleklo šele leta 2008, ko je doseglo 25.000 evrov čistega dobička. Podjetje nima spletne strani, vsaj do konca leta 2008 pa ni imelo niti enega zaposlenega. Trenutno ima podjetje že več kot pol leta blokiran svoj edini transakcijski račun.

Oderuške pogodbe so nične

"O oderuških obrestih oziroma domnevi oderuških obresti je mogoče govoriti takrat, ko je dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti za več kot 50 odstotkov višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Takšen dogovor se šteje za oderuško pogodbo, to je, ko kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu. Oderuška pogodba namreč pomeni kršitev načela ekvivalentnosti dajatev in za njo obligacijski zakonik kot posledico določa ničnost," nam je pojasnila Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica. Poudarila je, da je pogodba nična tudi, če je efektivna obrestna mera (EOM) višja od 200 odstotkov zadnje na spletni strani Banke Slovenije objavljene povprečne EOM.