Z omenjenimi romani je Watersova postala ena najpriljubljenejših in kritiško najbolj hvaljenih pisateljic zgodovinskih romanov v Veliki Britaniji, za svoje delo pa je prejela številne nagrade, med drugim nagrado Betty Trask, CWA Ellis Peters Dagger in nagrado Somerset Maugham, dva izmed njenih romanov pa sta prišla tudi v ožji izbor nagrad Orange prize in Man Booker.
Poleg zgodovinske doslednosti v njenih delih osrednje mesto zavzemajo lezbične teme, kar jo postavlja ob bok najpomembnejšim sodobnim britanskim lezbičnim pisateljicam, kot so Jeanette Winterson, Ali Smith in Emme Donoghue. Kljub temu, da so kakršne koli kategorizacije literature v večini primerov nesmiselne, se Watersova sama ne brani oznake lezbična pisateljica, vendar pa na prvo mesto postavlja zgodovinsko natančnost in vestnost. Znana je namreč po tem, da ima skoraj znanstveni pristop k raziskovanju za svoje romane, kar gre vsaj deloma pripisati dejstvu, da se je dolgo časa ukvarjala z akademskim delom, fokus njenega akademskega raziskovanja pa sta bila prav zgodovina in razvoj lezbične ter gejevske literature.
Čeprav Watersova brez zadržkov našteva avtorje in njihove romane, ki ji služijo kot navdih, ter prostodušno priznava, da jim pogosto "ukrade" kakšno zanimivo idejo, so njeni romani izvirni, kompleksni in polni presenetljivih ter nepričakovanih preobratov. Tak je tudi roman Žeparka, ki že s samim naslovom daje slutiti, da ne gre za enodimenzionalni "goth" roman. Če je bilo mogoče naslov prvenca - Tipping the Velvet - razumeti bolj ali manj dobesedno (gre namreč za malo znan viktorijanski izraz za kunilingus), je naslov romana Žeparka oziroma Fingersmith nekoliko kompleksnejši in bolj večpomenski. Beseda "fingersmith" lahko opisuje zmikavta ali žeparja, lahko opisuje osebo, ki je spretna pri ročnih delih, obenem pa je tudi bolj ali manj neposredna aluzija na masturbacijo. S tovrstno večpomenskostjo naslova je avtorica svoji zgodbi tako že v izhodišču pridala različne konotacije, ki jih je nato razvila in nadgradila skozi zgodbe svojih protagonistov.
Glavni junakinji, obe siroti, odraščata v zelo različnih razmerah - Sue v svetu malih londonskih tatičev, Maud pa pri bogatem stricu. Njuni usodi se prekrižata, ko lokalni prevarant "Gentleman", ki se želi poročiti z Maud, jo spraviti v norišnico in se polastiti njene dote, prepriča Sue, naj mu pomaga pri načrtu. Sue se tako vseli k Maud kot njena služkinja in ne traja dolgo, da se mladi osamljeni ženski zbližata in zaljubita. Vendar pa je to šele začetek mreže spletk in prevar, ki jo avtorica na mojstrski način stke pred bralcem. Čeprav se zdijo teme, ki jih prepleta (zakotne londonske ulice poznega 19. stoletja, psihiatrične ustanove tistega obdobja, viktorijanska pornografija ter osebne zgodbe o odraščanju in iskanju svojega pravega jaza), na prvi pogled ne nujno komplementarne, Watersovi uspe ustvariti prepričljivo atmosfero viktorijanske Anglije, v kateri se odvije večplastna in intrigantna zgodba. Avtorica veliko pozornosti posveča samemu jeziku, družbenim konvencijam, stilu oblačenja in ostalim detajlom tistega obdobja, obenem pa bralca vseskozi preseneča s preobrati, z nepričakovanimi zapleti in razkrivanjem usodnih skrivnosti. Žeparka tako ni zgolj imenitna in napeta zgodovinska kriminalka, temveč kompleksno strukturiran roman, ki meša različne žanre in ponudi nove poglede na dobo viktorijanske Anglije in njeno dvojno moralo.