Ustavna obtožba zoper predsednika je resna in je ne smemo jemati zlahka

Poslanci SDS in SLS (na fotografiji prvaka stranke Janez Janša (desno) in Radovan Žerjav) zaradi odlikovanja Tomaža Ertla predsednika države obtožujejo kršitve 34 členov ustave in treh členov kazenskega zakonika. Da bi predlog ustavne obtožbe uspel, ga mora podpreti 46 poslancev, kar pa se glede na napovedi drugih poslanskih skupin ne bo zgodilo. (Foto: Luka Cjuha)

Da bi se to zgodilo, mora njihov predlog podpreti 46 poslancev, kar pa se po napovedi drugih poslanskih skupin ne bo zgodilo. Koalicijske poslanske skupine pa tudi SNS namreč menijo, da je ustavna obtožba zaradi odlikovanja, ne glede na to, ali se z njim strinjajo ali ne, pretiran in nepotreben ukrep. Pravni strokovnjaki pa so si enotni, da je ustavna obtožba zoper predsednika republike predvsem resen institut, obtožb pa ne smemo jemati zlahka. Pri tem opozarjajo, da dejstvo, da je predsednik Türk odlikoval nekoga, ki naj bi domnevno kršil ustavo, še ne pomeni, da je tudi predsednik kršil ustavo ali zakon.

Kot so napovedali, so poslanci SDS in SLS včeraj vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika republike Danila Türka. Državnemu zboru predlagajo, naj ugotovi, ali je Türk s podelitvijo državnega odlikovanja "nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu, ki je neposredno odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic, kršil ustavo", je pojasnil prvak SDS Janez Janša. Opozarja, da je vrhovno sodišče leta 2002 odločilo, da je bila Služba državne varnosti kriminalna združba, predsednik SLS Radovan Žerjav pa dodaja, da Türk s tem odlikovanjem "zanika obstoj žrtev tajne policije in represivnih metod totalitarističnega režima". Pobudniki predloga Türku tako očitajo kršitev kar 34 členov ustave, vezanih na človekove pravice, med drugim tudi, da je z odlikovanjem Ertla kršil pravico do osebnega dostojanstva "vsem žrtvam te represivne institucije, tako živim kot mrtvim".

V 22 prilogah predlogu ustavne obtožbe utemeljujejo predvsem mnenje, da je Ertl "dokazano odgovoren" za mednarodne teroristične dejavnosti, s katerimi so bila ogrožena nedolžna človeška življenja, za množične kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa tudi za veleizdajo, je med drugim dejal Janša. Odgovoren naj bi bil tudi za uničenje velikega dela arhivskih zapisov pa tudi za ogrožanje procesov demokratizacije in osamosvojitve Slovenije s tem, ko je odrejal represivne ukrepe zoper njene nosilce.

Ker je Türk Ertla odlikoval in niti na pozive, naj o tem še enkrat premisli, odlikovanja ni umaknil, imajo v SLS in SDS predsednika republike za osebno odgovornega za kršitev ustave in njegovo dejanje označujejo kot "posmeh in hudo kršitev z ustavo varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin", je dejal Žerjav. Zato želijo, naj državni zbor predlaga ustavnemu sodišču, da Türka razreši s položaja.

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je pojasnil, da bodo poslanci predlog ustavne obtožbe obravnavali na rednem zasedanju, ki se bo začelo prvi teden marca. Predlog so že poslali tudi Türku, ki se na očitke lahko odzove pisno ali osebno na tej seji. Janez Janša pričakuje, da bo Türk poslancem osebno razložil svoje dejanje.

Predlog ima politično konotacijo

Gantar ob tem poudarja še, da je možnost, da bi predlog dobil podporo 46 poslancev, zelo majhna in da obtožbe ne zdržijo resne tako pravne kot politične presoje. Prepričan je namreč, da podelitev odlikovanja ni tako huda kršitev, da bi morala biti predmet ustavne obtožbe. "To je predlog, ki ima politično konotacijo in se bo o njem tako tudi razpravljalo," je svoja pričakovanja strnil Gantar.

"Mislim, da se tukaj opozicija odloča za korak, ki ga težko razumem, ker je pretežak za neko odločitev, s katero se pač ni mogoče strinjati," pa je potezo SDS in SLS komentiral premier Borut Pahor. Poudaril je, da ima predsednik republike pravico do svojega stališča. "In njegovo stališče, tudi če se jaz z njim ne strinjam, v ničemer ne ogroža ustavnega reda in zakonitosti," je še dodal.

Ustavna obtožba nima zadostne politične podpore

Druge poslanske skupine so že napovedale, da predloga SDS in SLS za ustavno obtožbo ne bodo podprle. "To, kar sta stranki storili, je skrajno neustrezno, gre za prilivanje olja na ogenj, ki bi že zdavnaj moral ugasniti. Nenehno očitajo koaliciji, da zavaja narod, da vleče zanimanje ljudi stran od zdajšnjih problemov, a lahko za to zadevo isto trdimo," je dejal prvak SNS Zmago Jelinčič. S tem se strinja tudi vodja največje koalicijske poslanske skupine Bojan Kontič, ki je cinično pripomnil, da je to "verjetno eden od pomembnejših prispevkov dveh opozicijskih strank k temu, da bi čim prej našli izhod iz krize". "Gre za to, da se znova deli Slovenijo in nič ne prispeva k temu, da bi lahko skupaj iskali rešitve," je še dodal. Tudi v DeSUS menijo, da je ustavna obtožba nesmiselna in nepotrebna. Glede ravnanja predsednika države pa bodo odločili volilci, je poudaril predsednik stranke Karl Erjavec. "Ustavna obtožba je pretirano dejanje in zloraba tega instituta," pa je bila ostra vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem. Meni, da je na trhlih pravnih temeljih in da bi bilo smiselno iskati "teme, ki nas povezujejo, ne pa, da nekateri vedno znova iščejo teme, ki nas razdvajajo". Tudi v LDS pravijo, da so za "prvo slovensko ustavno obtožbo potrebni trdnejši temelji, kot le želja po medijski pozornosti in deljenju zaslug za narod po volji te ali one politične stranke. SDS in njenemu voditelju tudi predlagamo, naj odpokličejo svojega izpitnega izvedenca z mesta predsednika komisije DZ po zakonu o preprečevanju korupcije, preden zahtevajo odpoklic predsednika republike," še vračajo udarec v LDS.