Zakon o kmetijskem skladu preživel le za las

Ljubljana - Kmetijski minister Milan Pogačnik je sinoči zadel najnižji dobitek na lotu, čeprav je napovedoval bistveno več. Novela zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov je namreč pri ponovnem odločanju v državnem zboru (državni svet je nanjo izglasoval veto) dobila najnižje možno število glasov (46), ki je še zadostovalo, da kmetijskemu ministrstvu zakona ne bo treba pisati na novo.

(Foto: Tatjana Pihlar)

Pri prvem glasovanju je zakonsko novelo podprlo 50 poslancev, očitno pa je gozdarska peticija, pod katero so se pred dnevi podpisali mnogi ugledni strokovnjaki s področja gozdarstva, ekologije in kmetijstva ter posvarili pred domnevno številnimi negativnimi posledicami, ki jih zakon prinaša tako za sklad kot za gozdarsko stroko, pri drugem glasovanju podporo zakonu oklestila. Štirje poslanci so glasovali proti (tudi Julijana Bizjak Mlakar iz SD, ki je zakon prvič podprla), 23 se jih je vzdržalo, tudi zaresovca Cveta Zalokar Oražem in Juri Franco, ki je bil pri prvem glasovanju za zakon.

Predlagatelj je ves čas poudarjal, da so v novem zakonu spremenili to, kar so jim naložili računsko in ustavno sodišče ter državni zbor, a so včeraj sprejete spremembe bolj ali manj povezane le z interesi lokalnih skupnosti oziroma županov, ki so hkrati poslanci. Opozorila računskega sodišča, denimo, da pravno-organizacijski status sklada ni urejen (ali je sklad ali javni zavod), tudi v novem zakonu niso upoštevana, zato je Franc Bogovič (SLS) včeraj posvaril: "Bojim se, da bomo imeli čez kakšen mesec znova napotek računskega sodišča po zamenjavi kakšnega ministra."

Ko se bo računsko sodišče odločilo za ponovno revizijo na skladu, s katero bo preverilo izvajanje popravljalnih ukrepov, ki mu jih je naložilo leta 2006, se utegne zaplesti še na enem področju. Računsko sodišče je namreč sklad opozorilo, da mora na občine dokončno prenesti nezazidana stavbna zemljišča (to novi zakon ureja), občine pa, da morajo na sklad prenesti kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove (tega novi zakon ne ureja). To bi sicer morale storiti že po zakonu iz leta 1993, a so nam včeraj na skladu potrdili, da so prav občine največja skupina pravnih oseb, ki te obveznosti še niso v celoti izpolnile. Zlatko Jenko, predsednik nadzornega odbora sklada (z dnem uveljavitve sinoči sprejetega zakona nadzornega odbora ne bo več), pravi, da so nadzorniki od kmetijskega ministrstva zahtevali, da bi vsa kmetijska zemljišča in gozdove z lokalnih skupnosti na sklad prenesli z novim zakonom. "Zdaj je ta prenos stvar pogajanj in zavlačevanj, kar skladu povzroča velike težave pri gospodarjenju z zemljišči," pojasnjuje Jenko.

Nadzornemu odboru sklada s to svojo zahtevo ni uspelo, ker pa so računsko sodišče med zadnjo revizijo zelo zmotile neurejene evidence o državni lastnini, s katero upravlja sklad, kar je tudi posledica neizvedenih prenosov kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov nanj, utegne biti naslednje revizijsko poročilo znova zanimivo branje.