Odlikovanje Tomaža Ertla je privedlo do ustavne obtožbe predsednika Danila Türka

(Foto: Matej Povše)

S pomočjo SLS so zbrali potrebno število podpisov za odločanje o predlogu v državnem zboru. Res pa je, da mora predlog podpreti absolutna večina, torej 46 poslancev, in sicer zato, da bi o njegovi upravičenosti odločalo tudi ustavno sodišče. Pričakovati je torej, da tako močne podpore predlog ustavne obtožbe ne bo dobil, bo pa opozicija dobila prostor in čas za razpravo o delu predsednika republike.

Predsednik republike Danilo Türk si je "prislužil" predlog ustavne obtožbe, s tem ko je konec novembra lani poleg Tomaža Časa in Leopolda Jesenka s srebrnim redom za zasluge odlikoval tudi Tomaža Ertla, ki je v času priprav na preprečitev tako imenovanega mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever.

Proti odlikovanju Ertla so protestirali poslanci opozicije, Zbor za republiko, nekateri akterji dogodkov izpred dvajsetih let, med njimi Igor Bavčar, David Tasič in Franci Zavrl, vrstili so se pozivi, naj Türk Ertlu odlikovanje odvzame ali odstopi, v državnem zboru so na pobudo SDS potekale burne razprave, s Türkom se niso popolnoma strinjali niti v koaliciji, kjer so sicer priznavali pozitivno vlogo akcije Sever, a poudarjali, da je imel Tomaž Ertl v zgodovini tudi negativno vlogo, saj je bil, kot je za Dnevnikov Objektiv dejala Katarina Kresal, "eden od akterjev nedemokratičnega režima, v katerem smo nekoč živeli".

Türk svojih stališč ni spremenil, vztrajal je, da je Ertla odlikoval za njegovo delo v akciji Sever in da ga je za podelitev odlikovanja predlagala organizacija vojnih veteranov policije. Presenetilo ga je pomanjkanje spravljivosti in pripravljenosti priznati zasluge, "ki so povsem realne".

Prvak SDS Janez Janša pa je poudarjal, da je Türk s podelitvijo odlikovanja Ertlu, "simbolu kršenja človekovih pravic", prekršil slovensko ustavo, saj to pomeni "dejanje simbolnega zaničevanja človekovih pravic". Kot je konec lanskega leta tudi povedal v intervjuju za Dnevnikov Objektiv, je Türk s podelitvijo odlikovanja kršil tudi zakon o odlikovanjih, ki omogoča podeljevanje odlikovanj le za čas, ko Slovenija obstaja kot samostojna država, medtem ko se je akcija Sever, za katero je bil odlikovan Ertl, odvijala pred tem. Po mnenju SLS je odlikovanje sporno tudi, ker pomeni utrjevanje delitev v slovenskem narodu.

Vse to je vodilo k predlogu ustavne obtožbe zoper predsednika republike Danila Türka, ki ga bodo poslanci SDS in SLS vložili danes. Ali predlog temelji še na čem drugem, kot na odlikovanju Ertla, nam včeraj ni uspelo izvedeti, saj ga bosta predsednika strank Janez Janša in Radovan Žerjav predstavila danes. Izvedeli smo le, da so pri oblikovanju predloga izhajali iz 2. poglavja ustave, ki govori o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.

V uradu predsednika republike, ki je bil včeraj sicer službeno v tujini, so s komentarji želeli počakati na danes, dokler ne bodo znane podrobnosti predloga ustavne obtožbe. Predlog ustavne obtožbe zoper Türka je prvi tak predlog v zgodovini samostojne Slovenije.

Zapleten postopek ustavne obtožbe

Uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike lahko DZ predlaga najmanj 30 poslancev, predlog pa mora vsebovati dokaze o očitani kršitvi ustave. Predlog obtožbe nato predsednik DZ posreduje predsedniku republike, ki lahko nanjo pisno ali ustno na seji DZ odgovori. Poslanci nato o obtožbi zoper predsednika republike najpozneje v 60 dneh po vložitvi odločajo z večino glasov vseh poslancev. Če poslanci sklep o obtožbi izglasujejo, ga predsednik državnega zbora posreduje ustavnemu sodišču. To opravi javno obravnavo, na kateri ima pravico biti navzoč tudi predsednik republike, obtožbo pa zastopa od državnega zbora pooblaščeni predstavnik, imenovan izmed poslancev, ki so predlagali uvedbo postopka. Ustavno sodišče o kršitvi ustave odloča z dvotretjinsko večino. Lahko tudi odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega. Če pa ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku republike preneha funkcija. sta