Neverjetni preobrat

Po skoraj treh urah razprave v državnem zboru, ko se je Karl Erjavec, da bi vendarle ostal na čelu okoljskega ministrstva, skliceval tako na nujnost družinskega vzdušja v koaliciji kot na razočaranost svoje mame in si izmišljeval vedno nove proceduralne zaplete in potencialne pravne izhode, je sledil tako rekoč neverjetni preobrat. Doslej sem bil prepričan, da predlog za razrešitev temelji na pozivu računskega sodišča, sedaj razumem, da gre za politične razloge, je dejal Erjavec. In odstopil z ministrskega položaja.

Odstop bi bil lahko elegantna poteza - nenazadnje sta se premier in minister Erjavec ves čas sklicevala na elegantno rešitev - če bi do njega prišlo (vsaj) nekaj tednov prej. Tedaj, ko ga je predsednik vlade seznanil, da bo prisluhnil pozivu računskega sodišča za odhod okoljskega ministra. In mu (kljub zgroženosti v koalicijskih vrstah) ponudil, da drugih zgodb, ki bremenijo ministrske poti Karla Erjavca, in katastrofalnega stanja na okoljskem ministrstvu ne bo odpiral. S tem je dal prvaku DeSUS celo možnost izhoda pod oznako "prispevek h krepitvi zaupanja v institucije sistema, v zakonitost in pravno državo".

A Erjavec tega ni izkoristil, neodločni in za vsako ceno konsenzualni predsednik vlade pa se je še dodatno osmešil. V preteklih dneh so bile Erjavčeve izjave namreč polne napadov, odnosi v koaliciji so se še zaostrili. In čeprav smo lahko nenehno poslušali, kako Karl Erjavec ni največji problem te koalicije, je v javnosti vse bolj prevladoval občutek, kot da - ob vseh težavah vlade - Erjavec postaja edini problem te koalicije. Z včerajšnjo triurno razpravo v parlamentu pa je dala koalicija še dodatno priložnost opoziciji, ki je globoko pretresla vso neučinkovitost protikriznih in izhodnih ukrepov Pahorjeve vlade, nadaljevala izredno sejo o Ultri in lažeh prvaka Zares Gregorja Golobiča ter "razkrinkavala" nekakšno domžalsko koalicijsko zaroto.

Argument, ki ga je za utemeljitev odstopa navedel Erjavec, je seveda smešen in težko bi verjeli, da je dolgoletni minister in diplomirani pravnik šele sedaj spoznal, da gre pri razrešitvah ministrov v parlamentu za politično dejanje. A pravi razlog, zakaj se je po tako zagrizenem boju za obstanek v vladi kar naenkrat odločil za odstop, je včeraj ostal nepojasnjen. Ugibanja pa so različna. Od tega, da je vendarle preštel, da mu razmerje moči v parlamentu ni naklonjeno. Do tega, da so poslanci SDS včerajšnjo razpravo sicer koristno uporabili za iskanje grehov koalicije, manj pa za branjenje grehov Karla Erjavca. Slišati je mogoče tudi, da naj bi Erjavec svoj odstop uspešno "unovčil" za nov položaj. Pa da je vendarle spoznal, da v stranki DeSUS nima tako zelo široke podpore in bi nadaljnje vztrajanje še dodatno zaostrilo odnose in morda celo povzročilo razpad DeSUS. Da bi torej lahko obveljal kot grobar stranke upokojencev.

In prav k začasnemu umirjanju povsem zmedenih poslancev te stranke, ki so iz dneva v dan spreminjali stališča glede podpore in nepodpore koaliciji in nekateri celo že razmišljali o odhodu iz parlamenta (zadnji dnevi so še nazorneje pokazali, da je večina od njih na političnem parketu povsem neizkušena), je včerajšnji Erjavčev odstop vsekakor prispeval. In dal vsaj stranki, ki bi zunaj koalicijskih vrst težko preživela, elegantno možnost, da ostane v vladi.