Dostop do spletnih igralnic v tujini bi ministrstvo za finance omejilo: Bo država kmalu cenzurirala svetovni splet?

Ljubljana - Državni zbor bo še ta mesec ponovno odločal o predlaganih spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo. Na videz nepomembna novela bi ostala skoraj neopažena, če ne bi v dveh drobnih členih določala, da lahko urad za nadzor prirejanja iger na srečo naloži internetnemu ponudniku omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih se takšne igre prirejajo. Poteza je sprožila ogorčenje strokovne javnosti, iz katere prihajajo opozorila, da je takšno ravnanje nedopustno in neodgovorno.

Organizacije in posameznike, ki prek svetovnega spleta prirejajo spletne stavnice in se na tak način skušajo izogniti slovenski zakonodaji in koncesijam, je seveda treba omejiti, je dejal strokovnjak za informacijsko zasebnost in publicist dr. Matej Kovačič z ljubljanske fakultete za družbene vede. »Kljub temu pa zdravilo ne sme biti hujše od bolezni,« je prepričan dr. Kovačič. (Foto: Luka Cjuha)

Zakon, ki ga je predlagalo finančno ministrstvo, je bil v državni zbor vložen lansko poletje, vendar je njegovo sprejetje z vetom decembra preprečil državni svet in zahteval ponovno odločanje. Precej nenavadna določba šestega člena zakona namreč izrecno prepoveduje omogočanje dostopa do spletnih strani, na katerih je mogoče sodelovati v spletnih igrah na srečo, ki nimajo slovenske koncesije. Gre za spletne strani za igranje pokra na spletu ali za spletne stavnice, kot so denimo bwin ali Bet-at-home, ki jih je urad za nadzor prirejanja iger na srečo želel onemogočiti že leta 2006.

"S predlogom zakona želimo povečati učinkovitost nadzora zlasti nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo, brez koncesije vlade RS. Nadzorni organ bo lahko ponudniku storitve informacijske družbe naložil omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih povezav, prek katerih se prirejajo igre na srečo brez koncesije," je zakonsko določbo v državnem zboru pojasnil finančni minister Franc Križanič. Med razpravo ni temu členu nasprotoval noben poslanec, še posebno pa sta ga podprla predsednik SLS Radovan Žerjav in trenutni kandidat za okoljskega ministra Matjaž Zanoškar iz DeSUS.

Odločala bi lahko kvečjemu sodišča

Po mnenju poznavalcev delovanja svetovnega spleta so predlagani ukrepi zelo resni in pomenijo tako hud poseg v komunikacijsko svobodo, da bi jih lahko odredilo kvečjemu sodišče za vsak primer posebej. Strokovnjak za informacijsko zasebnost in publicist dr. Matej Kovačič z ljubljanske fakultete za družbene vede je prepričan, da "lahko govorimo o posegu v ustavno zajamčeno pravico in da bi o takšnih ukrepih lahko odločala kvečjemu sodišča".

Opozoril je tudi na zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), v katerem so prav decembra izbrisali "upravne organe" kot tiste, ki lahko ponudniku storitve naložijo ustavitev ali preprečitev kršitve. ZEPT tako v devetem členu določa, da onemogočanje dostopa do vsebin v komunikacijskih omrežjih ponudniku dostopa do interneta lahko naloži le sodišče, in sicer "zaradi odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj, varstva zasebnosti, varovanja tajnih podatkov ali poslovne tajnosti", je povedal dr. Kovačič. Sporni člen zakona o igrah na srečo je tako po njegovem mnenju "precej nenavaden pa tudi moralno sporen, ministrstvo za finance pa jasno kaže, da ne pozna informacijske zakonodaje, niti ne razume, kako sploh deluje internet".

Uporabniki spleta ne bi smeli biti kaznovani namesto igralnic

"Predlagana rešitev, da bo kršil zakon nekdo, ki zgolj omogoča dostop do neke storitve, je v svoji osnovi močno neliberalna, nedemokratična in kaže na osnovno nerazumevanje tega, kako deluje internet. Operaterjev ne sme prav nič zanimati, kaj se pretaka po žicah do njihovih naročnikov," je na blogu o predlogu zapisal nekdanji razvojni minister Žiga Turk.

Ve se, kdo krši zakon, in to so spletne igralnice, je dejal vodja slovenskega odzivnega centra za omrežne incidente SI-CERT v Arnesu Gorazd Božič. Prepričan je, da bi morala kazen doleteti njih, "ne pa, da država kaznuje vse druge uporabnike svetovnega spleta s tem, da jim omejuje promet". Urad za nadzor prirejanja iger na srečo po njegovih besedah ni predvidel vseh postopkovnih posledic. "Kdo bo ažuriral spisek blokiranih mest, preverjal, ali še veljajo razlogi za blokado in sporočal vse skupaj slovenskim ponudnikom storitev informacijske družbe?" se je še vprašal Božič.

Na ministrstvu za finance so za medije že pojasnili, da je treba "nadzorovanje svetovnega spleta v Sloveniji uzakoniti, ker sta zakonodajalec in urad za nadzor prirejanja iger na srečo dolžna izvajati ukrepe, ki jih je mogoče in smotrno izvesti, čeprav se zavedata tehničnih težav pri preprečevanju nedovoljenega prirejanja iger na srečo po internetu".

Kljub temu niso sporočili, kolikšen izpad nastane v državnem proračunu in blagajni slovenskega koncesionarja za takšne igre (Športna loterija) zaradi nezakonite tuje konkurence na spletu.

Šesti člen novele zakona o igrah na srečo:

"Sprejemanje ali posredovanje vplačil, omogočanje dostopa do spletnih strani, prek katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano."

O blokadi lahko odločajo le sodišča

"Mogoče bi bilo sicer izrecno določiti, da so za take ukrepe pristojna sodišča ali pristojni upravni organi skladno z drugo področno zakonodajo zaradi njene ustavitve ali preprečitve kršitve (takšen je bil sicer namen ZEPT), vendar to jasnosti ureditve in pravne varnosti ne bi bistveno izboljšalo. Hkrati pa gre za težke in izjemne ukrepe, ki so povezani z omejevanjem svobode interneta in s tem tudi svobode izražanja (kot ustavno zajamčene pravice). S tega vidika je ob upoštevanju načela sorazmernosti in pravne varnosti primerneje tako pristojnost v celoti prenesti zgolj na pristojna sodišča (civilna ali kazenska)."

Vir: Obrazložitev sprememb ZEPT v poročevalcu DZ 19. junij 2009