Proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu

Državni zbor je na zadnjem letošnjem zasedanju sprejel resolucijo o strategiji za Jadran, s katero so hoteli štirje poslanci SD in Zares vladi določiti smernice, kako naj se glede morja postavi do Italije in Hrvaške. (Foto: Tomaž Skale)

S temi splošnimi opredelitvami so se strinjali vsi poslanci, precejšnje razlike v stališčih pa so bile pri zadnjem, osmem poglavju resolucije. Avtorjem predloga resolucije se je namreč zdelo pomembno vanj jasno zapisati, da Slovenija nasprotuje plinskim terminalom v slovenskih teritorialnih vodah in širše v Tržaškem zalivu. Če bi pri takem besedilu tudi ostalo, bi bilo to prvo jasno uradno nasprotovanje Slovenije predvidenim plinskim terminalom. Toda ta del resolucije so precej omilili že na seji parlamentarnega odbora za okolje, ko so splošneje zapisali, da objektov te vrste ni dovoljeno graditi, če niso primerno oddaljeni od naseljenih obal, enako tudi ne v zaprtih zalivih.

Ljudska stranka je zatem na zasedanju zbora zahtevala, da se ohrani prvotna jasna opredelitev do terminalov. Ker Slovenija ne sme popuščati italijanskemu pritisku in raznim lobijem, je pojasnil Radovan Žerjav, Zmago Jelinčič pa dodal, da nas bodo, če ne bomo imeli odločnih stališč, poslali čistiti škornje gospodom.

Da imata vsaj delno prav, se je strinjal tudi eden avtorjev resolucije, poslanec SD Luka Juri, vendar je treba, kot je dejal, upoštevati, da resolucija poudarja potrebo po sodelovanju. Tudi Franco Juri (Zares) je ocenil, da je novo, omiljeno stališče do plinskih terminalov tudi dobro in dovolj jasno. In bližje koalicijski pogodbi. Pravi razlog za to mehčanje stališča pa je razkril državni sekretar Zoran Kus, ko je dejal, da Italijani, če bi predlog SLS parlament sprejel, sploh ne bi hoteli sesti za skupno pogajalsko mizo o strategiji soupravljanja severnega Jadrana.

Poslanska skupina SD je bila edina, ki je izrazila nasprotovanje temu, da bi v resoluciji jasno povedali, da smo proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu. Toda edina, ki je nasprotovanje javno izrekla, je bila nekdanja izolska županja in zdaj v parlamentu predsednica odbora za okolje Breda Pečan. Po njenem mnenju bi s tem pogajalskemu partnerju zaloputnili vrata pred nosom, tako da bi iz njega tekla kri in ne bi imel nobene volje več pogovarjati se. V Tržaškem zalivu je veliko problemov, od super tankerjev z nevarnimi tekočinami do nevarnih prašnih delcev zaradi pretovarjanja tovora v pristaniščih. Problem niso samo plinski terminali, zato bi bila velika škoda, če bi sprejeli resolucijo, ki bi morala pravzaprav nositi naslov Za Tržaški zaliv in proti plinskim terminalom.

Po tej razpravi je večina poslancev preglasovala (40 : 26) vlado in največjo koalicijsko stranko. Pred dokončnim glasovanjem o resoluciji, ki je s sprejetjem dopolnila SLS ohranila prvotno besedilo, je vodja poslancev SD Bojan Kontič zahteval nekaj minut odmora, v katerem je kolege očitno prepričal, da nima smisla vztrajati, in zatem so resolucijo tudi oni podprli (65 : 1).

SDS: Bistvena je zavrnitev arbitražnega sporazuma

Nasprotovanje ljudske stranke in SNS ter še nekaterih drugih poslancev plinskim terminalom je v dvome spravil predvsem opozicijsko SDS. Zato, je dejal Branko Grims, ker odvrača pozornost od ključnega vprašanja, To je, da država, ki nima neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem, sploh ne more uveljaviti svojih pravic pri gospodarjenju z morjem v polnem obsegu. Strateški cilj je torej, da ima Slovenija brezpogojni teritorialni dostop do odprtega morja. Brez tega se bodo Italijani sami dogovorili s Hrvati, mi pa bomo lepo čepeli v oslovski klopi, je govoril Grims in na koncu dodal sklep, da je treba najprej zavrniti podpisani arbitražni sporazum, ker ne zagotavlja teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem.