Vlada je pozabila na okoljske koalicijske obljube: Nevladne organizacije izvajanje ocenile kot nezadovoljivo

(Foto: Bojan Velikonja)

Vlada namreč skoraj vseh zapisanih obljub sploh še ni začela izvajati ali pa jih šele načrtuje. Ne glede na to so organizacije pozdravile ustanovitev službe vlade za podnebne spremembe, ki pa jo za zdaj še vedno vodi vršilec dolžnosti direktorja in je še brez kadrov.

Prehod v nizkoogljično družbo stoji na mestu

Dokaj ambiciozne zaveze koalicijske pogodbe na področju varovanja podnebja so v praksi sicer ustvarile določene učinke, "vendar do sedaj še ni bilo mogoče zaznati ključnega miselnega preskoka, ki bi moral zaznamovati začetek obljubljenega prehoda v nizkoogljično družbo", je dejala Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Ta izziv je po mnenju direktorice fundacije za trajnostni razvoj Umanotera Vide Ogorelec Wagner celo zahtevnejši od projektov osamosvojitve in vstopa Slovenije v EU, a mu za zdaj vlada nikakor še ne namenja dovolj pozornosti. "Jasno se je pokazalo, da prehod v nizkoogljično družbo daleč presega domet in pristojnost ministrstva za okolje in prostor, novega modela pa še nimamo," je dodala Ogorelec-Wagnerjeva, ki je ustanovitev službe vlade za podnebne spremembe označila kot "majhen, a pomemben korak v tej smeri". Kljub temu je Živčičeva prepričana, da urad "še nima dovolj močne vloge v strukturi vlade, da bi lahko resno predstavljal krovno institucijo za koordiniran prehod v nizkoogljično družbo".

Poleg okolja šepa tudi na področju prostorskega urejanja

Letos bi moral v veljavo stopiti tudi nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki bo določal izdatnejšo toplotno zaščito objektov in obvezne deleže obnovljivih virov energije, a je začetek njegovega izvajanja ministrstvo za okolje in prostor prestavilo na sredino leta 2010.

Na področju prostora je Združenje ekoloških gibanj (ZEG) izpostavilo neprimerno ravnanje s komunalnimi odpadki in prepočasno gradnjo regijskih deponij. "Na področju biotske raznovrstnosti oziroma zaščite zavarovanih območij bo hud udarec za ohranjanje narave neprimeren vladni predlog zakona o Triglavskem narodnem parku," je dejal predsednik ZEG Karel Lipič in opozoril, da predlog zakona predvideva umetno zasneževanje na Voglu in pozidavo južnega dela Bohinjskega jezera. "V navezavi na ohranjanje biotske raznovrstnosti moramo omeniti, da ministrstvo za okolje še vedno zavrača sprejetje varnostnega pridržka za gojenje gensko spremenjene koruze MON810 v Sloveniji, s čimer bi lahko odstranili potencialno grožnjo za ohranjanje biotske raznovrstnosti v naši državi," je ob tem dodala vodja Greenpeaceovih kampanj za politike EU v Sloveniji Nina Štros.

Ne glede na to, da bi si morala država prizadevati za decentralizacijo, po mnenju Cipre, društva za varstvo Alp, spodbuja ravno krepitev policentrizma. "Tretja razvojna os, ki bo Slovenj Gradec in Velenje namesto s hitro cesto s Celjem povezovala z avtocesto v smeri Ljubljane, ni v duhu policentrizma, pač pa še naprej krepi centralno vlogo Ljubljane," je ocenil predsednik Cipre Matej Ogrin in spomnil, da država še vedno ne vlaga v javni potniški promet niti v železnice.

Onesnaževalci še vedno ne plačujejo za škodo

V Cipri so tudi opozorili, da prostorski razvoj še vedno ne upošteva stroškov okolja. "Ne prometa ne drugih dejavnosti zunanjih strokov še niso uspeli, niti poskusili prenesti med notranje stroške," je zatrdil Ogrin. Kljub že dolgo znanim dejstvom o previsokih koncentracijah zdravju nevarnih prašnih delcev v zraku in 80 milijonih evrov, ki jih bo Slovenija do leta 2012 plačala zaradi previsokih izpustov, "načela 'onesnaževalec plača' država še ne uresničuje", je dejal Ogrin in dodal, da so cestnine za tranzitni promet še vedno odločno prepoceni, "trajnostnega prometnega načrtovanja, ki ga uveljavljajo v Švici, Italiji, na Nizozemskem in drugod, pa pri nas državne prometne politike ne poznajo".

Zamujena priložnost za razpravo o TEŠ6

Vlada prav tako nima jasnega stališča do ključne investicije v centralne energetske sisteme za oskrbo z energijo, je ocenil gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj strokovnjak za energetsko politiko Andrej Klemenc. Investicijo je že leta 2004 potrdil takratni državni zbor, del vlade pa je skupaj s predsednikom republike ob podpisu pogodbe leta 2008 za dobavo ključne opreme za novi blok termoelektrarne v Šoštanju začel javno izražati nasprotovanje. "Po moji oceni smo trenutek za resno in poglobljeno strokovno javno razpravo o investiciji zamudili, saj nič ne kaže na to, da bi imela vlada pripravljen alternativni scenarij, kaj šele, da bi lahko pravočasno zagotovila nadomestne proizvodne zmogljivosti," je dejal Klemenc in dodal, da vlada nima niti načrtov za zapiranje rudnika lignita v Velenju, ki bi ga bilo treba zapreti v primeru, da država ne bi gradila TEŠ6.

Prvi rezultati na področju obnovljivih virov energije

Po oceni nevladne organizacije Umanotera je vseeno pozitivnih nekaj vladnih načrtov in ukrepov. Sprejela je namreč akcijski načrt o zelenih javnih naročilih, na osnovi primerov dobre prakse na ministrstvih pa pripravlja program zelene javne uprave. Ugodni pogoji za subvencije za odkup električne energije iz obnovljivih virov po mnenju Umanotere že kažejo prve rezultate s številnimi zasebnimi investicijami v sončne elektrarne, "dragoceno znamenje" pa je tudi spremenjeni davek na motorna vozila in dodatne dajatve. "Ne glede na to smo še zelo oddaljeni od zelene proračunske reforme," je dodala Ogorelec-Wagnerjeva.

Med pozitivne premike denimo Štrosova prišteva preselitev sektorja za aktivnosti na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije z ministrstva za okolje in prostor na ministrstvo za gospodarstvo, ki je v tem letu po njenih besedah "naredilo kar nekaj korakov v pravo smer".