Če vemo, kaj želimo, to lahko dobimo

(Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Kako nam je uspelo?

Zagotovo moramo na prvem mestu omeniti dejstvo, da se je država trdno odločila, da sedež Acerja želi imeti. Nato je na vseh ravneh, tako iz Ljubljane kot iz Bruslja, šla v ofenzivo. Prepričevala je partnerje po evropskih prestolnicah in diplomate v Bruslju, pri čemer je bil aktiven tudi sam premier. Že to, da so vsi ministri po vrsti ne glede na resor poudarjali Acer kot prioriteto, je bilo pomenljivo. Slovenija je vedela, kaj hoče, kar je bil prvi pogoj za uspeh.

Pomembno je bilo tudi dejstvo, da je Slovenija ves čas aktivno podpirala tretji liberalizacijski energetski sveženj, ki omenjeno agencijo tudi vzpostavlja. Saj ne, da je to najbolj pomembno v političnih igricah, a je trden argument, ki mu ne more nasprotovati nihče. Slovaška, denimo, ki je agencijo prav tako hotela imeti, je idejam Bruslja o liberalizaciji na področju energetike ves čas nasprotovala.

Seveda pa Ljubljani ne bi uspelo samo s prepričevanjem in naštevanjem svojih prednosti, če ne bi v zameno za podporo drugim državam tudi kaj obljubila. In to je ključno. Ne smemo si zatiskati oči in misliti, da vedno zmaga najboljši, da gredo agencije najbolj pripravljenim in službe najbolj usposobljenim. Zmaga namreč tisti, ki se zna v vsem tem vrtincu številnih interesov najbolje obrniti.

Za uspeh je torej poleg tega, da veš, kaj želiš, ključno še, da veš, kaj želijo drugi. Če bo Slovenija v prihodnje imela pregled nad tem, kaj se dogaja, kje se trguje, bo lahko iztržila še več. Hkrati pa bo seveda morala aktivneje predstavljati svoja stališča vedno in povsod, tako da bodo tudi drugi lahko prepoznali njene strateške interese.

To sicer ni bilo prvič, da je država naznanila kandidaturo za sedež evropske agencije. Poteguje se še za sedež za nadzorni organ satelitskega navigacijskega sistema Galileo, kar bo verjetno zdaj opustila, v preteklosti pa sta jo zanimala tudi Evropski inštitut za enakost med spoloma (sedež je dobila Litva) ter Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic - Frontex (sedež je odromal na Poljsko).

Verjetno je še dobro, da doslej nismo dobili katerega od teh sedežev, saj je veliko bolj pomembno imeti agencijo Acer, ki bo imela ključno vlogo pri liberalizaciji trgov EU za električno energijo in zemeljski plin, kot pa denimo Urad za rastlinske sorte (sedež v francoskem Angersu) ali Fundacijo za usposabljanje (sedež v Torinu).

EU ima namreč celo vrsto agencij, uradov in inštitutov, in dobro je, da se ime Ljubljana - še pred nedavnim ga večina niti izgovoriti ni znala - omenja v povezavi z odločujočo agencijo na področju energetike. Že zdaj in še bolj v prihodnje bo to eno ključnih področjih, s katerimi se bomo ukvarjali. Približno 50 zaposlenih iz različnih držav EU skupaj z družinami pa bo pomenilo tudi novo dimenzijo za državo, ki jo tujci poznajo zgolj kot prijazno turistično deželico, manj pa kot okolje, kamor bi prišli delat in kjer bi dejansko živeli.