Gazele s ponudbo presenečajo kupce

Ljubljana - Kakovost izdelkov in izjemnost dosežkov je gazelam izziv. To je le ena od ugotovitev analize, ki jo je izvedla Mojca Perić, strokovna sodelavka v podjetju 5K Management Consulting. Letos je z izvedbo raziskovalnih intervjujev asistirala metodološki komisiji pri projektu Gazela in v sklopu projekta opravila in preučila 29 intervjujev z direktorji gazel, podjetij, ki so bila v preteklih petih letih najbolj uspešna in izjemno perspektivo kažejo tudi v prihodnje.

Prvi v boj, zadnji z ladje

Gazele želijo ponuditi boljše in drugačne izdelke in storitve kot kdorkoli drug. Njihova strategija pa ni usmerjena le v kakovost proizvodov in storitev, temveč tudi v odnose, vrednote, ljudi, razvoj in inovativnost, kar po mnenju podjetnikov kakovost zagotavlja. Gazele opredeljuje, da jih vodijo dinamični podjetniki, ki so v večini primerov ustanovitelji, direktorji in lastniki podjetja, ugotavlja Mojca Perić.

Dinamični podjetnik je oseba, ki je, kot se je opisal eden do njih, "prvi v boju in gre zadnji z ladje". So izjemno karizmatične osebnosti, njihova karizma pa se kaže na zelo različne načine. V enem od podjetij delavci pravijo, da njihov direktor hodi ves čas pol metra nad tlemi in da jih zna vsak hip navduševati. Spet v drugem pravijo, da jih direktor s svojo vizijo, motivacijo in odnosom do dela ves čas spodbuja k boljšim rezultatom.

Prevajalec ne more prevesti podtona mojih besed

Pri podjetnikih, ki vodijo gazele, je značilno, da so zelo iznajdljivi in prilagodljivi, kar potrjuje tudi izjava enega od njih: "Znanci zame pravijo, da bi, če bi me vrgli iz desetega nadstropja, zagotovo pristal na nogah." Poleg tega jih opredeljuje tudi izjemna želja po novih znanjih in veščinah. Eden od direktorjev je slikovito opisal, kako se je prilagodil poslovanju novega trga: "Prevajalec nikdar ne more prevesti podtona mojih besed, zato se za vsak trg naučim njihovega jezika."

Podjetniki se izobražujejo na različnih področjih. Če pogledamo primer enega od njih - zaradi narave dela spremlja področje menedžmenta, se izobražuje na področju organizacije, vodenja ljudi, financ, veliko dela na meddržavnih zadevah, sodeluje na specializiranih seminarjih in povsod, kjer vidi dodano vrednost, da bi lažje vodil podjetje. Kontinuirano učenje je miselnost, s katero želijo vodje gazel "okužiti" tudi sodelavce.

Mojca Perić poudarja, da pri gazelah sicer niso preverjali, ali poznajo definicijo kakovosti, kot jo pojmujejo ISO standardi serije 9000. Po tej definiciji je namreč kakovost skupek vseh lastnosti in karakteristik izdelka, procesa ali storitve, ki se nanašajo na sposobnost, da izpolnijo postavljene ali neposredno izražene potrebe.

Predstavniki gazel so kakovost opisali s svojimi besedami. Trinajst gazel je takih, ki menijo, da je njihova prednost kakovost izdelka oziroma večja vrednost, ki jo ta izdelek ali storitev ponudi kupcu. Sedem gazel posluje na nišnem trgu ali v panogi, kjer je izjemno malo konkurentov. Ta podjetja kupcem ponujajo nekaj, kar je nad njihovimi pričakovanji. V enem izmed podjetij pravijo, da si njihovi naročniki niti predstavljati ne znajo, kakšne rešitve jim bodo na koncu ponudili, vendar so nad njimi navdušeni. Kakovost je v teh podjetjih-gazelah razumljena kot izziv, kako ponuditi kupcu izdelek ali storitev na način, ki preseže postavljene ali neposredno izražene zahteve.

Po različnih standardih sistemov vodenja kakovosti je certificiranih samo devet od skupno obravnavanih 29 gazel. Delujejo v pohištveni in avtomobilski industriji, zračnem prometu, proizvodnji kemičnih izdelkov in gradbeni industriji, proizvodnji strojev za splošne namene in računalniškem programiranju. Večina (sedem) jih pove, da imajo certifikate, ker tako zahtevajo njihovi kupci oz. so to "pravila" panoge, v kateri poslujejo, pri čemer pa kupci teh podjetij niso končni uporabniki. "Pri dveh podjetjih smo ugotovili, da certifikatov sicer nimajo, vendar pa se ravnajo po standardih, povedali so nam naslednje: "Imeli smo ISO certifikat 9001, ki pomaga pri dobri organiziranosti. Vendar ker ni potreben z vidika strank, se ne certificiramo več, ohranjamo pa način dela po ISO standardu, ker smo ga privzeli takrat, ko smo ga imeli. Dobre elemente smo popolnoma ponotranjili, določene, ki za nas niso relevantni, pa izpustili. V drugem podjetju pa so nam povedali, da nimajo uradnega standarda, vendar imajo nekatere procese usklajene z zahtevami standarda ISO 9002, ker je imel direktor s tem sistemom izkušnje v prejšnji firmi. Temu standardu sledijo, niso pa certificirani, ker to zaenkrat ni potrebno, menijo da bi bil sam certifikat strošek," ugotavlja Perićeva.

Dovolj je dogovor

Največ je tistih podjetij, ki niso certificirana in ne sledijo standardom sistema vodenja kakovosti. Njihove trenutne izkušnje so, da ko se dogovorijo, kako bodo delali, to potem vsi dosledno tudi izvajajo. V enem od podjetij nobene nove stvari ne vpeljujejo, če jim ta istočasno tudi ne olajša dela. Njihova največja potrditev je, da so njihovi produkti in sistemi, v katerih nastajajo ti produkti, odprli vrata k pomembnim svetovnim kupcem. V drugi gazeli pa sistemov ne vpeljujejo, ker menijo, da "jim inovativnost omogoča prepoznavnost na trgu in da je v njihovi dejavnosti zelo težko obvladovati procese, saj se enake situacije izjemno redko ponovijo."

V intervjujih je več direktorjev kakovost proizvoda in storitve ter posledično zadovoljstvo kupca izpostavilo kot njihov končni cilj in nagrado za ves vložen trud.

Več na