Zgodba o grenki roži dostopna javnosti

V nekdanji sušilnici hmelja v Žalcu z izdatno pomočjo evropskih sredstev uredili Ekomuzej hmeljarstva Slovenije

Slovenija - ponedeljek, 07.12.2009 Tekst: Zlatka Strgar

Žalec - Vonj po hmelju in starih predmetih je naraven uvod v zgodbo o zgodovini hmeljarstva na Slovenskem v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva, ki so ga odprli v prostorih nekdanje sušilnice hmelja v Žalcu. Muzej je trenutno odprt za najavljene skupine, ko bodo uredili še nekatere podrobnosti in dopolnili zbirke, pa bo v začetku prihodnjega leta za obiskovalce odprt vsak dan.

Občina Žalec je skupaj z občinami Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko v sodelovanju z razvojno agencijo Savinja in Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo s projektom kandidirala za evropski denar za regionalne razvojne programe v obdobju 2007-2013 in tako pridobila 1,4 milijona evrov. Žalski župan Lojze Posedel je prepričan, da je bil denar dobro naložen in da bodo obiskovalci hmeljarsko zgodbo lahko spoznali na sodoben način, v povezavi z zanimivimi točkami v okolici. Vodja projekta Nataša Gaber Sivka pa je razložila, da je muzej jedro ponudbe, ki povezuje vse vstopne informacijske točke, te so v vseh šestih občinah in predstavljajo hmeljarske kmetije, sušilnice, tematske poti, manjše muzeje na prostem in prireditve, povezane s hmeljarskim življenjem.

V osrednjem muzeju se pred očmi obiskovalca razvije zgodba o nekdanjih običajih, predmetih, orodjih, oblačilih in prehrani, ki so bili del hmeljarskega posla. V stavbi je tudi majhna prodajalna, štiri učilnice in prostor za pokušanje izdelkov. Ekomuzej je slikovit odsev preteklosti in sedanjosti lokalnega prebivalstva, ki so skupaj s strokovnjaki sodelovali pri raziskovanju osebne in krajevne zgodovine, saj so številni prispevali predmete za zbirke in svoje spomine na čas, ko so bila hmeljarska polja še brez strojev, ročno obiranje hmelja pa razmeroma dober sezonski zaslužek. Hmelj je neredko našel pot tudi do spretnih gospodinj, ki so znale, in nekatere to počno še danes, pripraviti imenitne jedi. Obiskovalci se bodo o tem lahko prepričali na hmeljarskih kmetijah.

Za hektoliter piva le nekaj gramov hmelja

V Sloveniji po letu 2005 zanimanje kmetov za gojenje grenke pivovarske rože spet narašča, proizvodnja pa daleč presega domačo porabo, saj slovenski pridelovalci kar 85 odstotkov hmelja prodajo na tuje. Slovenija je poleg Nemčije in Češke tretja največja pridelovalka hmelja. Tri četrtine vseh slovenskih hmeljišč so v Spodnji Savinjski dolini. V pivovarnah za proizvodnjo enega hektolitra piva porabijo le okoli 15 gramov hmelja.