Nadškof pogajalec

Govorice, da bi dr. Anton Stres lahko postal novi ljubljanski nadškof, so se pojavile sredi devetdesetih let, ko je v pokoj odhajal uglajeni in priljubljeni nadškof dr. Alojzij Šuštar.

Dr. Stres je tedaj govorice komentiral z zanimivo, blago samoironično, morda tudi trpko mislijo: Tisti, ki se ga javno razglasi za škofovskega kandidata, gotovo ne bo postal škof. No, po upokojitvi dr. Šuštarja je ljubljanski nadškof postal dr. Franc Rode. In sredi devetdesetih let so bile govorice, da utegne vodenje ljubljanske nadškofije prevzeti dr. Rode, vsaj tako glasne kot govorice, da se v škofovski dvorec seli dr. Stres.

Poteza Vatikana, da na čelo ljubljanske nadškofije postavi dr. Stresa, je logična, hkrati pa med nadškofom Uranom in nadškofom Stresom obstajajo jasne razlike. Dr. Stres ni naravni naslednik nadškofa Urana. Nadškof Uran je človek mehkobe. Je dobrodušni pastir izpod Šmarne gore. Dr. Stres je mož ostrega uma, vrhunski intelektualec, doktor teologije in filozofije, nekdanji dekan teološke fakultete, človek širokih obzorij. V sedemdesetih letih ga je tedanja partijska oblast uvrščala med "jastrebe", ki bi jim veljalo pristriči peruti. Intimna želja, da bi kot lazarist del življenja preživel kot misijonar v Afriki, se mu ni uresničila. Afriko pa je vendarle obiskal. Novica, da ga je gibanje Združeni ob lipi sprave brez njegove vednosti leta 1997 razglasilo za predsedniškega kandidata, ga je ujela ravno med obiskom črne celine. Dr. Stres ima za sabo študij v Parizu, hkrati pa je kot dolgoletni predsednik Komisije Pravičnost in mir močno povezan z mednarodno cerkveno hierarhijo.

Predvsem pa je dr. Stres pogajalec. Pogajalec z državo. Nedvomno bo nov krog pogajanj z državo ključna zadolžitev novega ljubljanskega nadškofa. Nadškof Uran ni bil pogajalec. Na politiko se ni razumel. Dr. Stres državo razume zelo dobro. Ne le zato, ker je izjemen poznavalec Heglove filozofije, ki državo postavlja v jedro filozofske analize. Dr. Stres ima tudi bogate izkušnje in stike. Pred dvema desetletjema je kot govornik slovenske RKC na zborovanju v Cankarjevem domu podprl kosovske rudarje. Pred tem je bil član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic. Sredi osemdesetih je vzpostavil zanimive in produktivne stike celo z mirovnim gibanjem. Prva izjava Komisije Pravičnost in mir ni govorila o položaju katolikov, pač pa o tem, kako je jugoslovanska vojska preganjala Jehovove priče. Tesno je bil povezan z omrežjem, ki je pred dvema desetletjema ustanavljalo opozicijske stranke. Če bi želeli skicirati njegov politični profil, bi morali upoštevati tako stališča, ki jih je izrekel, kot tisto, česar ni izrekel, pa bi kot cerkveni varuh človekovih pravic morda lahko izrekel.

Dejstvo, da je novi ljubljanski nadškof človek širokih obzorij, ne pomeni, da pred seboj nima zelo jasnih in specifičnih ciljev. Gre za uveljavljanje interesov rimskokatoliške cerkve. Dr. Stres ne bo kopija dr. Rodeta. Oba sicer pripadata lazaristom, oba sta študirala v Parizu, vendar novi ljubljanski nadškof predobro pozna slovenske razmere, da bi si privoščil številne netaktne izjave, značilne za dr. Rodeta. Še manj pa bo kopija nadškofa Urana. 75 let starosti, ko naj bi se upokojil, bo dopolnil leta 2016. Čaka nas sedem živahnih let.