Ljubljanski protest proti vladi in delodajalcem je minil brez nemirov

Čeprav je bil Prešernov trg poln, je bilo presenetljivo malo tistih, ki niso bili oblečeni v rdeče in modre sindikalne vetrovke, še zlasti mladih. Iz Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da so protesti potekali mirno in brez kršitev. (Foto: Luka Cjuha)

Ljubljanski Prešernov trg je v soboto dopoldne odmeval od besed govornikov in bučnega odobravanja dobro razpoložene množice. Pozivi po zahtevah za dvig plač in umiku spornih izhodišč pokojninske reforme so se prepletali z glasbo Rock Partyzanov, visoko nad zbrano množico pa so se dvigali transparenti s pomenljivimi napisi "Siti smo vsega, samo kruha ne!", "Kdor dela, naj crkne", "I feel Slovenija - v žepu!"...

Čeprav je bil Prešernov trg poln, je bilo tistih, ki niso bili oblečeni v rdeče in modre sindikalne vetrovke, presenetljivo malo, še zlasti mladih. Med redkimi znanimi obrazi so podporo sindikalnim zahtevam izrazili minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, bivša ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman ter politični komentator in organizator koncertov Igor Vidmar. Protesti so, kot so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, potekali mirno in brez kršitev javnega reda in miru.

Demonstracij se je po ocenah sindikatov udeležilo 30.000 protestnikov. To je verjetno pretirano, saj se je na Tromostovju in v njegovi okolici zbralo nekoliko manj ljudi kot ob nedavni dobrodošlici zmagovitih slovenskih nogometašev, ko naj bi jih bilo okoli 10.000. Čeprav je bil Prešernov trg poln, pa je bilo presenetljivo malo tistih, ki niso bili oblečeni v rdeče in modre sindikalne vetrovke, še zlasti mladih. Na policiji ocen o številu udeležencev niso želeli podati, češ da so naredili le zelo grobe ocene, ki naj bi služile le v operativne namene. Iz Policijske uprave Ljubljana so tudi sporočili, da so protesti potekali mirno in brez kršitev; neposredno varovanje shoda je opravljalo okoli 100 policistov.

Solidarnost med generacijami ter javnim in zasebnim sektorjem

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je izrazil prepričanje, da so predstavniki vlade in lastniki kapitala sporočilo demonstracij vzeli resno. Naslednji koraki sindikatov pa bodo po njegovih besedah odvisni od njihovih odzivov. Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj je poudaril, da so zahteve delavcev jasne. "Če jih vlada ne bo upoštevala, bo sledila splošna stavka do izpolnitve zahtev," je opozoril. Predsednik KNSS Neodvisnost Dušan Lombar je izpostavil, da je nesprejemljivo, ker delavci v 21. stoletju postajajo sodobni sužnji. "Danes nismo tu, da prosimo. Mi zahtevamo, in to takoj, minimalno plačo v znesku 600 evrov!" je opozoril Lombar. Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, pa je dejal, da se je na protestih potrdila solidarnost med javnim in zasebnim sektorjem.

Sedmim sindikalnim centralam so se na demonstracijah pridružili tudi upokojenci in študenti. "To, kar imamo danes, ni naša Slovenija, to je oligarhija kapitala in politike," je ocenila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak, predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba pa je vlado pozvala, naj prisluhne zahtevam po več štipendijah in študentskih posteljah. Predsednica ŠOS je opozorila tudi na nujnost ohranitve javno dostopnega študija brez šolnin, ureditve statusa za študente invalide in študentske družine ter ohranitve študentskega dela.

"Tako se ne da več živeti"

Med udeleženci protesta so nas zanimala zlasti mnenja tistih, ki so se ga udeležili neorganizirano. Breda Hrovat je povedala, da je na Prešernov trg prišla "zaradi podpore delavcem". "Strinjam se z njihovimi zahtevami, ker tako ne more več naprej. Ljudje so na robu preživetja," je opozorila. Dodala je, da se tudi na podeželju, kjer živi, ljudje "vse teže prebijajo iz meseca v mesec". Miha Bertoncelj se je demonstracij udeležil "zaradi prenizkih plač". "Vlada nas je pripeljala do tega, da se s poštenim delom ne da preživeti. To je absurd in žalostno," je dejal in pojasnil, da pri 27 letih delovne dobe prejema le 530 evrov neto na mesec.

"Prišel sem zato, da bi bilo boljše. Da bi bile plače in pokojnine, kot se spodobi. Te demonstracije so potrebne. Nujno je, da se gospodje in pošteni delavci zmenijo za ustrezno plačilo," je dejal upokojenec, ki ni želel biti imenovan. Opozoril je, da s 500 evri pokojnine tudi sam "zelo težko preživi". Med zelo redkimi mladimi smo opazili skupino štirih študentov. Ena od študentk je povedala, da so "kot prihodnji intelektualci prišli izrazit solidarnost s svojimi starši", saj se zavedajo, da jih brez sprememb čaka enaka usoda.

Tako kot mladih se tudi znanih osebnosti ni ravno trlo. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je dejal, da zahteve podpira, pri čemer opozarja na potrebo po izboljšanju slovenskega gospodarstva. Podporo delavcem je izrazila tudi nekdanja ministrica za delo Marjeta Cotman. Poudarila je, da je že kot ministrica podpirala delavce in da jih danes podpira še bolj, saj se je položaj delavcev po njenem mnenju bistveno poslabšal. "Zelo mi je žal, da je delavec padel tako nizko, da ne more preživeti niti sebe, kaj šele družine," je opozorila Cotmanova, ki meni, da je treba nujno pristopiti k socialnemu dialogu in najti ustrezno rešitev.

Kaj ima z delavskim bojem skupnega nacionalizem?

Igor Vidmar, politični komentator in siva eminenca slovenske alternativne glasbene scene, je dejal, da se je demonstracij udeležil zaradi solidarnosti z zahtevami. "V osnovi so upravičene, čeprav sam nisem v enakem položaju kot ti, ki jih zahtevajo. Ne gre več le za ekonomijo in politiko, gre za to, kako bo zastavljena celotna družba," je povedal Vidmar. Pri tem pa je opozoril, da lahko v sedanjih zaostrenih razmerah "gibanje za boljšo družbo" izkoristijo skrajni desničarski elementi. "Kaj ima butasta nacionalistična pesem Slovenskega naroda sin in Kdor ne skače ni Sloven'c početi z delavskimi boji, ki naj bi bili po definiciji internacionalni. To je eksploatacija in manipulacija, a žal tega večina ne opaža. Hudič se skriva v podrobnostih," je opozoril Vidmar.

Tisti mimoidoči, ki so se izognili Prešernovemu trgu, so nam s kancem slabe vesti pojasnjevali, da se demonstracij niso udeležili zaradi dežja (ta je sicer začel občutneje padati šele uro po začetku demonstracij), nekatere starejši pa je motil tudi hrup.

Glavni zahtevi demonstrantov

Dvig minimalne plače na najmanj 600 evrov neto.

Umik spornih izhodišč pokojninske reforme, zlasti povišanja polne upokojitvene starosti na 65 let.