V ZSSS zahtevajo 600 evrov neto minimalne plače in 650 evrov najnižje osnovne plače

Generalni sekretar ZSSS Milan Utroša (na sliki) meni, da je zaradi nizkih plač močno načeto dostojanstvo zaposlenih. (Foto: Luka Cjuha)

Generalni sekretar ZSSS Milan Utroša meni, da je zaradi nizkih plač močno načeto dostojanstvo zaposlenih. Opozoril je, da je prag tveganja revščine že leta 2007 znašal 495 evrov, novo izračunani minimalni življenjski stroški pa znašajo 562 evrov neto. Izvršni sekretar ZSSS Ladi Rožič je prepričan, da bi bilo ob ustrezni razporeditvi plač znotraj podjetja denarja za plače dovolj.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo drugače. Po njihovi oceni bi okoli 40-odstotni dvig minimalne plače ob pričakovanem padcu bruto domačega proizvoda "odnesel" kar 75.000 delovnih mest. "Tako visoko povišanje minimalne plače bi povzročilo sorazmerno rast vseh plač v zasebnem sektorju. Ne le, da bi višjo plačo avtomatično prejeli vsi, ki danes prejemajo manj od zahtevane minimalne plače (teh je po podatkih statističnega urada okoli 30 odstotkov vseh zaposlenih v zasebnem sektorju), temveč bi tudi drugi zaposleni zahtevali dvig plač, saj ne bi privolili v uravnilovko," je opozoril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Po njegovi oceni bi se masa vseh plač tako povišala za najmanj 20 odstotkov. "Tega ne bi mogli nadoknaditi, tudi če bi vsem menedžerjem popolnoma ukinili plačilo. Za vse plače po individualnih pogodbah gre namreč približno 12 odstotkov celotne mase plač zasebnega sektorja," je dejal Hribar Milič.

Generalni direktor GZS je poudaril, da ni nikakršne osnove za dvig plač na državni ravni. To je po njegovem mnenju mogoče le v uspešnih podjetjih, morebiti tudi na panožni ravni. "Rast stroška dela in plač že sedaj presega povprečje rasti v EU, pri čemer je treba opozoriti, da znaša v Sloveniji povprečna dodana vrednost na zaposlenega le med 33.000 in 35.000 evrov, v predelovalnih dejavnostih pa le 25.000 evrov," je povedal Hribar Milič in kot primerjavo navedel Avstrijo, kjer znaša povprečna dodana vrednost na zaposlenega 62.000 evrov. "Do povečanja plač v Sloveniji ne more priti, dokler se dodana vrednost na zaposlenega ne poveča na vsaj 40.000 evrov. To pa se zagotovo ne more zgoditi prej kot v treh letih," je ocenil Hribar Milič. V ZSSS menijo, da so se v GZS odločili za zastraševanje, z namenom, da bi sindikati odstopili od zahtev za dostojne plače. Utroša je ob tem poudaril, da za nizko dodano vrednost podjetij niso krivi zaposleni, temveč nesposobni menedžerji, "katerih vizija upravljanja ne seže dlje od rezanja stroškov in nižanja delavskih pravic".

Rožič je ocenil, da so izračuni GZS "narejeni na pamet", obenem pa zanikal trditve Hribarja Miliča, da posebno visoke dohodke v Sloveniji prejema manj kot 300 ljudi. Izvršni sekretar ZSSS je navedel podatke davčne uprave, po katerih je predlani od 5- do 10-krat višjo plačo od povprečne slovenske prejemalo 5900 zaposlenih, več kot 10-krat višjo plačo pa 924 zaposlenih. Povprečna plača trenutno znaša 1424 evrov bruto ali 922 evrov neto.