Navzoči so njegov obisk pozdravili z glasnim ploskanjem, Aleš Gulič pa je žel odobravanje z besedami, da si želi, da bi v Sloveniji s pomočjo urada, ki ga vodi, "bivali harmonično". Samo strpno dopuščanje verujočih ali drugače verujočih namreč ne zadošča, je povedal in dodal, da je še bolj kot 7. člen ustave, ki govori o ločitvi Cerkve in države, pomemben 4. člen, ki govori o svobodi vesti oziroma svobodnem izpovedovanju vere.

Včerajšnjega prvega posveta predstavnikov verskih skupnosti (VS) v Sloveniji, ki ga je pripravil pristojni vladni urad z novim krmarjem Alešem Guličem, se je udeležilo 36 predstavnikov iz 24 skupnosti, torej dobre polovice vseh. Prišli so predstavniki vseh večjih VS - posveta so se poleg škofov Antona Stresa in Geze Erniše udeležili tudi muslimanski mufti Nedžad Grabus in pravoslavni paroh Peran Bošković. Poleg predstavnikov drugih krščanskih cerkva, budistov, judov, mormonov pa je bilo videti tudi predstavnike manj znanih VS, kot so Ordo Templi Orientis, Duhovna skupnost energij narave, Raeljanska religija in številne druge, ki se niso oglašali. Posveta sta se poleg premierja Pahorja, ki se je zavzel za odprt in iskren dialog z verskimi skupnostmi, udeležila tudi predsednik vladne komisije za dialog z VS, minister Boštjan Žekš in državni sekretar za nevladne organizacije Jožef Školč.

Borut Pahor je pozval udeležence posveta, naj izkoristijo njegovo prisotnost in spregovorijo o svojih problemih. Za to se je po nelagodni tišini odločil le budistični lama Shenpen Rinpoče, drugi so o svojih težavah govorili po premierjevem odhodu. Lamo je zanimalo, ali so v vladi preučili predloge njihove skupnosti za spremembo spornih členov zakona o verski svobodi in ali so sploh pripravljeni odpreti pandorino skrinjico teh problemov. Pahor je odgovoril, da si "želi zakon, v katerem bi se prepoznale vse VS, toda zdaj mora to skrinjico najprej odpreti in zapreti ustavno sodišče". Kasneje se je lama oglasil še enkrat in bil zelo kritičen do izvajanja duhovne oskrbe v bolnišnicah in zaporih. Kot je povedal, si njihovi verniki včasih ne upajo prositi za posredovanje zdravstvenih delavcev, saj se ti tem prošnjam posmehujejo. Po njegovem bi moral vsak bolnik dobiti brošuro, v kateri bi se lahko seznanil s pravicami in možnostmi, ki jih ima, obiskovanje duhovnikov in duhovnih spremljevalcev pa bi lahko olajšali z izdelavo registra obiskovalcev.

Mufti Slovenske muslimanske skupnosti (SMS) Nedžad Grabus od direktorja urada, za katerega je dejal, "da ve, da je odprt človek", pričakuje, da jim bo konkretno in ne le birokratsko pomagal. "Pričakujemo, da nam boste pomagali poiskati pot, kako rešiti probleme, na primer s pokopališči, graditvijo džamije ali izobraževanjem vernikov. Cinični odgovor v stilu "džamija se bo morda gradila v Ljubljani", nam nič ne koristi," je bil kritičen do dela urada v preteklosti. Grabus je podvomil, ali država sploh razume vlogo VS. "Mnoge naše dejavnosti so v prid celotni skupnosti, na primer pomoč muslimanom, da se bolje integrirajo v družbi. Zakaj nam ne bi država pomagala pri izvajanju jezikovnih tečajev za naše člane?" Gulič je odvrnil, da bi bilo treba ta problem, katerega jedro je skrb za multikulturalnost, sprožiti na višji ravni, prav tako bi bilo treba dograditi izvajanje duhovne oskrbe v bolnišnicah in zaporih, na kar je opozoril tudi mufti.

Andrej Kožar Beck iz judovske skupnosti je povedal, da marsikateri njihov problem izvira iz tega, da morajo kot narodna in verska skupnost komunicirati z različnimi ministrstvi. Gulič mu je zagotovil, da bo pri pristojnih ministrstvih v ta namen posredoval formalno in neformalno; enako velja tudi za vse druge verske skupnosti. Na prošnjo predstavnika SMS je tudi pojasnil, kaj bo z napovedanim razpisom sredstev za VS. "Letos razpisa ne bo, prihodnje leto pa naj bi v ta namen porabili 300.000 evrov; toliko jih je "rezerviranih" v predlogu proračuna." Dodajmo, da je bilo doslej za posamezne prispevke VS letno na voljo okoli 50.000 evrov.

Kar nekaj navzočih je povedalo, da si želi več informacij v zvezi z zahtevano obnovo registracije, ki jo morajo po zakonu opraviti do 3. marca. Od 43 verskih skupnosti jih je doslej to zakonsko obvezo izpolnilo le 7.