Proračunska katastrofa: slovenski sodniki množično tožijo državo: Posamezni sodniki zahtevajo tudi do 40.000 evrov razlike v plači

Ljubljana - Po neuradnih podatkih, ki smo jih pridobili, se je v zadnjih mesecih usul plaz tožb tožilcev, državnih pravobranilcev, predvsem pa sodnikov, ki Republiko Slovenijo tožijo zaradi plačila razlike v plači. Nekaj sodb je po naših podatkih že pravnomočnih in to opogumlja tudi vrsto tistih, ki so z vložitvijo tožb čakali do prve pravnomočne odločitve. Skozi dosedanje odločitve se je izkazalo, da so sodniki od leta 1997 pa do leta 2008 prejemali za približno 20 odstotkov prenizke plače. Zdaj jih večina toži za razliko v plači od leta 2003 do 2008, saj so zahtevki izpred leta 2003 že zastarali. Bruto zneski, ki jih zahtevajo tožniki, so odvisni od posameznikove delovne dobe, dosegajo pa tudi 30.000 evrov. Temu je treba prišteti še zamudne obresti. Po najbolj črnem scenariju naj bi se skupna vsota zahtevkov povzpela celo na 60 do 70 milijonov evrov.

Sodniki so se za množično vlaganje tožb odločili sredi lanskega leta, ko se jim z vlado ni uspelo dogovoriti o rešitvi zapleta s sodniškimi plačami. Na fotografiji z leve predsednica sodniškega društva Janja Roblek, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen in takratni pravosodni minister Lovro Šturm. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Težava je tudi v tem, da Republiko Slovenijo kot toženo stranko v teh tožbah zastopajo državni pravobranilci, med katerimi so mnogi sami vložili tožbe za izplačilo razlike v plači, zato je njihov subjektivni interes - to je ugoden razplet tožbe za tožnika, ne za državo - zagotovo drugačen od interesa državnega proračuna.

Kriva je politika

Celoten zaplet s sodniškimi plačami se je začel leta 1993, ko je parlamentarna komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve sprejela sklep o zmanjšanju osnove za obračun poslanskih plač. Ker so sodniške plače vezane na osnovo za obračun plače poslanca, so takrat začeli sodnikom avtomatično izplačevati za približno 20 odstotkov nižje plače. Pri tem je politika "spregledala", da mora o znižanju osnove za sodniške plače odločati državni zbor, ne pa zgolj parlamentarno delovno telo. In to se zdaj vrača kot bumerang v obliki številnih tožb sodnikov (in pravobranilcev ter tožilcev) za plačilo razlike v plači, kar bo skupaj z zamudnimi obrestmi izredno obremenilo državni proračun. Medtem ko vlada pri rebalansih proračuna mukoma klesti vsak milijon evrov stroškov, bo treba sodnikom po črnem scenariju izplačati ogromne zneske. Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen nam je včeraj povedal, da sam tožbe sicer ni vložil, vendar lahko sodniki, tako kot vsi preostali državljani, uveljavljajo svoje pravice. "Preden toži državo, bi moral sodnik o tem dobro premisliti. Čeprav to ni nič nemoralnega," pravi Testen. Sam ima do vložitve tožbe nekatere načelne zadržke, vendar jih ni želel navesti.

Prve sodbe že pravnomočne

V uredništvu Dnevnika že razpolagamo z dokumenti iz sodne prakse v teh primerih, ki jo je višje delovno in socialno sodišče sprejelo v zadnjih mesecih. Vse omenjene tožbe namreč tečejo na delovnih in socialnih sodiščih. V državi so štiri okrožna delovna in socialna sodišča ter eno višje delovno in socialno sodišče. Po nam dostopnih neuradnih podatkih je med sodniki, ki so vložili tožbo za plačilo razlike v plači, tudi veliko sodnikov z delovnih sodišč, ki bodo tožbe dobili v delo. Neuradni viri denimo navajajo, da na višjem delovnem in socialnem sodišču ni niti enega sodnika, ki ne bi vložil tožbe. To pomeni, da sodniki odločajo o tožbah, kjer imajo zaradi enakih lastnih tožb nesporni osebni interes, da tožba uspe. Zakonodaja sicer določa, da se morajo v primerih, ko sodnik ne more zagotavljati videza nepristranskosti, sodniki izločiti iz obravnave primerov, vendar je to nemogoče, če so recimo tožbo za plačilo razlike v plači vložili vsi sodniki nekega delovnega sodišča.

Tako lahko pride do absurdnega položaja, ko o tožbi za plačilo razlike v plači sodniku odloča sodnik, ki ima sam vloženo takšno sodbo, interese države pa zastopa državni pravobranilec, ki sam prav tako s tožbo zahteva razliko v plači. Vsi vpleteni imajo torej interes, da tožba uspe, saj se s tem ustvarja sodna praksa, ki bo v njihovo korist.

Na vsa delovna in socialna sodišča v Sloveniji smo včeraj naslovili podrobna vprašanja o teh zadevah. Odgovor smo dobili zgolj od ljubljanskega delovnega sodišča. Pri tem sodišču je bilo doslej vloženih 259 tovrstnih tožb, tožbo je vložilo tudi 23 sodnikov tega sodišča, osem pa jih tožb ni vložilo. Povprečna višina vtoževanega zneska med omenjenimi 259 tožbami je 20.000 evrov. Po naših neuradnih podatkih je bilo po vsej državi doslej vloženih že skoraj 600 tožb.

Država nima denarja

Kako bo država zagotovila nekaj deset milijonov evrov, da bo sodnikom, tožilcem in pravobranilcem izplačala razliko v plačah, še ni jasno. Po naših podatkih je finančno ministrstvo pred dobrim mesecem sklicalo sestanek na to temo, vendar je ta odpadel in to vprašanje še ni rešeno. Prav tako je po naših informacijah zaradi odločitve višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je ugodilo sodniškim tožbam, na vrhovno sodišče vložena zahteva za revizijo, vendar je njen izid nepredvidljiv. Tudi na vrhovnem sodišču je namreč vse več sodnikov (že okoli 10), ki so sami vložili tožbo in so torej "okuženi" z lastnim interesom.

O zapletu s sodniškimi tožbami smo včeraj govorili s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem, ki ni skrival zaskrbljenosti. "Seznanjen sem s tem, da so takšne tožbe vložene in kakšna je odločitev pritožbenega sodišča (višje sodišče je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča v Mariboru, ki je ugodilo tožbenemu zahtevku, op. p.). Spor izvira iz obdobja, ko je bila po mnenju pravosodnih funkcionarjev njihova plača obračunana na napačen način. O tem bo presojalo vrhovno sodišče, saj je po mojih informacijah vložena revizija. Gre za razmeroma podobno situacijo, kot je pred časom nastala s tožbami učiteljev, in je zadeva zdaj na ustavnem sodišču."

Zalar, ki je bil do predlani tudi sam sodnik, se za tožbo ni odločil. Zakaj? "Kot minister ne morem tožiti države, ki jo predstavljam. To ne bi bilo primerno, zato vložitve takšne tožbe ne načrtujem niti v prihodnje."

Čeprav imajo sodniki pravico zahtevati razliko v plači, smo včeraj med našimi sogovorniki že zaznali skrb, kakšen odmev bo to imelo v javnosti. Zneski, ki jih za plačilo razlike v plačah zahtevajo sodniki, pravobranilci in tožilci (od 20.000 do 40.000 evrov), bodo v času, ko se v javni upravi napoveduje zamrznitev ali celo nižanje plač, v gospodarstvu pa prihaja do odpuščanj in stečajev, najverjetneje povzročili precejšnjo napetost v preostalih poklicnih in družbenih skupinah.

Katastrofa v številkah

20.000evrov je povprečni znesek, ki ga brez obresti s tožbo zahteva sodnik, nekaj sodb je že pravnomočnih.

60 do 70
milijonov naj bi po črnem scenariju sodnikom, tožilcem in pravobranilcem morali plačati iz proračuna.
259tožb je bilo doslej vloženih v Ljubljani.

600tožb je bilo po neuradnih podatkih doslej vloženih po vsej Sloveniji.