Tam je bila Vodetova, ki so jo preganjali fašistični, nacistični in kasneje komunistični režim, zaprta šest let. Obeleženje dneva spomina, ki ga je v aprila letos sprejeti resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu predlagal evropski parlament, bo Študijski center pripravil v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Občino Krško in Televizijo Slovenija. Direktorica centra Andreja Valič je na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila pomen evropske resolucije o totalitarizmih, nasprotovanje tej resoluciji (in nanjo navezujoči se vilenski deklaraciji OVSE o "ponovno združeni Evropi") v nekaterih slovenskih političnih krogih pa je označila za "neevropsko". Dejala je še, da je skupna značilnost totalitarnih režimov nespoštovanje človeka kot individuuma, skupni imenovalec vseh totalitarnih režimov, ki so v preteklosti pestili Evropo, pa so njihove žrtve.

Direktor Televizije Slovenija Jože Možina je dejal, da je televizija z dokumentarnimi filmi doslej "odstirala tančice zgodovine", po njegovem pa ima Slovenija težave predvsem s tančicami komunizma, "katerega privilegiji segajo še v današnji čas". Tovrstno zgodovinsko izkušnjo je poudarila tudi režiserka filma o Angeli Vode Maja Weiss, ki je o filmu sicer povedala, da bi se po prevodu v angleščino lahko uvrstil na mednarodne filmske festivale, če bi Filmski sklad odobril povečavo s televizijskega na filmski format.

23. avgust je bil za evropski dan spomina izbran, ker je bil na ta dan leta 1939 med Stalinovo Sovjetsko zvezo in Hitlerjevo Nemčijo podpisan pakt Ribbentrop-Molotov, ki je vseboval tudi dogovor o (morebitni) razdelitvi ozemlja nekaterih vzhodnoevropskih držav. Direktor muzeja novejše zgodovine Jože Dežman je dodal, da namerava muzej na gradu Rajhenburg postaviti razstavo Kolo nasilja, ki bo opisala vse totalitarne sisteme v Sloveniji. Poleg pakta Ribbentrop-Molotov, ki, kot pravi, bremeni kasnejšo zmagovalko druge svetovne vojne Sovjetsko zvezo, je poudaril tudi nasilno naravo nacizma in komunizma do posameznikov ter v ta kontekst povezal slovensko medvojno in povojno dogajanje, zatrjujoč, da je delitev ljudi na dobre in slabe značilna za vse komunistične režime, zato je Slovenija del vzhodnoblokovske totalitarne izkušnje.

Novi član sveta Muzeja novejše zgodovine, profesor dr. Jože Pirjevec, je ob tovrstnem povezovanju nacizma, fašizma in komunizma v "enotno evropsko izkušnjo" včeraj za Dnevnik dejal, da skuša Dežman "demonizirati našo celotno izkušnjo od leta 1941 naprej". Pirjevec poudarja, da je ob upoštevanju dejstva, da je sovjetski komunizem zagrešil "grozne zločine" in da je bilo "obnašanje stalinistov ali komunistov pogosto prav tako kruto kot obnašanje nacistov in fašistov", bistvena razlika v tem, da komunizem ni vodil rasistične politike, ki bi vodila v fizično izničenje in zasužnjenje "manjvrednih" ras. Povezovanje Slovenije s Stalinovimi zločini pa Pirjevec razume kot desničarski poskus izpostaviti "povsem zastarele probleme in vprašanja za to, da bi prikazali Osvobodilno fronto kot podpornico totalitarizma". Pirjevec je opozoril, da je obsodba komunizma sicer bolj razumljiva v vzhodni Evropi, predvsem v baltskih državah, ki jih je Sovjetska zveza okupirala. Po njegovem mnenju pa je pri tem treba upoštevati tudi očitke nekaterih zgodovinarjev, da se s tem prikriva njihovo medvojno sodelovanje z nacisti.