Franci Kek: volilni okraj Novo mesto, lastnik stanovanjske hiše v vrednosti 80.000 evrov, počitniške hiše nima, ima pa po dve delnici Krke in Petrola. Nikoli ni sodeloval s tajno policijo. (Povzeto po Vašem kanalu pred lanskimi volitvami.)

Po izobrazbi ste socialni delavec, po poklicu pa kulturni delavec. Je to idealna kombinacija za politika in poslanca?

Poslanci nimamo znanj za vsa področja, s katerimi se srečujemo. Pomagajo nam strokovni sodelavci. Znanje, ki sem ga pridobil z izobraževanjem, in način življenja mi dajeta možnost, da imam ob pomanjkljivem posluhu za petje več posluha za sočloveka. Sem neke vrste socialni komunikator.

Omenjajo vas tudi v zvezi z blatnimi lepoticami.

Ukvarjal sem se z različnimi dejavnostmi, od filmskih do organizacijskih. Preventivno sem deloval tudi na področju prepovedanih mamil. Z blatnimi lepoticami se pa bolj kot ne pojavljam le na fotografijah. Obiskovalci Rock Otočca so nekako bolj sproščeni kot sicer, vendar različno - dekleta so bolj mehka, fantje pa trši.

Potemtakem bi bilo lažje, če bi bilo v parlamentu več deklet?

Ni nujno, dekleta imajo v parlamentu povsem drugačno poslanstvo kot na Rock Otočcu. Tako da mi je povsem vseeno, koliko jih je v parlamentu. Naj mi ob tem "ženske kvote" oprostijo. Je pa res, da je na hodnikih državnega zbora vzdušje nekoliko bolj sproščeno. V parlamentu sem še bolj nov, tako da si o tem, kakšno bi bilo lahko razpoloženje za pisarniškimi vrati, niti ne upam razmišljati.

Bi morda poskusili s skrito kamero?

Nikakor. Še javna kamera ima na delo parlamenta večkrat negativne učinke. Poslanci vse preveč podlegajo želji čim bolj ugajati volilcem, ki jih gledajo. Brez kamer bi bile seje petkrat krajše.

Dokumentarnega filma Gola resnica 2 torej ne bo?

Ker je opis del in nalog v službi, ki jo opravljam, drugačen, ga trenutno žal ne bo. Je pa materiala zanj veliko. Govoril bi o manipulacijah, ki jih je s pomočjo medijev mogoče izvajati in tako oblikovati javno mnenje. Osrednji primer obravnave bi bil Gregor Golobič, za katerega želijo vzbuditi vtis, da je "en navaden tajkun". V ta namen se dosledno uporablja isti besednjak kot pri tistih, ki so se okoristili z družbenim premoženjem. Rišejo sheme družb v tujini, govorijo o poštnih predalnikih, izza grmovja fotografirajo njegovo hišo... In ljudje pozabljajo, da je Gregor Golobič prijavil svoje premoženje državnim organom, ki jim je odgovoren prijaviti, in da tega ni povedal medijem (kot še mnogi drugi, ki ga kritizirajo). S tem, da gre pri vsem tem za lastništvo v zasebnem podjetju.

Parlament ste si očitno precej drugače predstavljali, kot je v resnici.

Delno sem si ga pravilno predstavljal. Kar se negativnosti v državnem zboru tiče, pa je še slabše, kot sem mislil. V nastopih je toliko manipulacij, da je v primerjavi z njimi "znana laž", kar zadeva moralnost, bližje svetemu obhajilu kot pa grehu.

Je to kaj čudnega, če ste poslanci najprej vojaki svojih strank, ki so vam omogočile poslansko službo?

Podpora je vzajemna. Dober kandidat tudi omogoči stranki dober rezultat. Če je v programu stranke in nato v koalicijski pogodbi tisto, kar so tudi osebna stališča poslanca, je zadeva idealna. Vendar smo ljudje različni, tako da prihaja tudi do kompromisov. So pa stvari, pri katerih ne bom nikoli popustil.

Na primer?

Pravičnost je tista, za katero se je vredno truditi. Je pa žal njena realizacija velikokrat odvisna od možnosti. Če bi hoteli zadostiti vsem realnim potrebam vseh slojev, bi potrebovali najmanj dva proračuna.

Ne sme pa biti popuščanja, ko gre za posel, ki prinaša dobiček samo neki multinacionalki ali podjetju, državljani pa imajo od tega mnogo več slabega kot dobrega. Tipičen primer so plinski terminali v Tržaškem zalivu oziroma na Koprskem. Teh nujno ne potrebujemo, in če jih slovenska ali italijanska vlada dovolita, služita samo interesom zasebnega kapitala na račun kakovosti življenja državljanov, ki bi se v primeru postavitve drastično zmanjšala. Tukaj ne sme biti popuščanja in nasprotovanje mora biti brezkompromisno.

Ste tudi namestnik vodje poslanske skupine. Kako vam gre od rok ta, v načelu priganjaška naloga?

Občasno nadomestim vodjo poslanske skupine na kakšnem usklajevanju. Glede priganjaštva - na izredni proračunski seji sem dobro zamočil. Samega sebe nisem spravil tja, kjer bi moral biti. Običajno je pred glasovanjem pol ure odmora. Računajoč na to, sem novega poslanca Tadeja Slapnika (poleg Vita Rožeja tretji poslanec iz nekdanje Aktivne Slovenije) popeljal na bližnjo lokacijo pri parlamentu. Odmora tokrat ni bilo, in čeprav so me strokovni sodelavci besno klicali, tega nisem slišal, ker sem imel mobilni telefon naravnan na tiho klicanje. No, kljub nekajminutni zamudi se v tem času ni zgodilo nič usodnega za Slovenijo.

Imate v novomeški Kavarni še vedno svoje predstave? 

S četrtkovimi večeri (ki so bili kakšno sezono tudi v petek) sem v novomeški Kavarni začel pred šestimi leti. Od oktobra do aprila vsak teden (zdaj vsak drugi teden) priredim brezplačni dogodek. Program je namenjen predvsem srednji in starejši generaciji. Gre predvsem za pogovorne večere, ko kdo tudi zapoje. V gosteh so bili že Lado Leskovar, Mia Žnidarič, Vlado Kreslin, Jimy Stanič, Oto Pestner, Slon in Sadež, Andrej Šifrer, Tomaž Domicelj in mnogi drugi. Minulo sezono sem imel tudi nekaj pogovornih večerov. V goste so prišli nekdanji novomeški prost Jožef Lap, Toni Gašperič, Franc Žnidaršič, Miša Molk, Ivo Vajgl in pred leti Lojze Peterle in Borut Pahor.

Je Kavarna torej tudi vaša poslanska pisarna?

Da, eno je Kavarna, drugo je dejanska pisarna na zgornjem delu novomeškega Glavnega trga, še pomembnejša pa je telefonska številka (napisana na vratih pisarne), kjer sem najpogosteje dosegljiv.

Ko že govoriva o gostilnah, kako vam je všeč tista v kleti državnega zbora?

Ena izmed pomembnejših stvari pri gostilnah mi je, poleg kakovostne hrane za primeren denar, prijaznost, nenarejenost osebja. To vse parlamentarna restavracija ima. Velikokrat poslušamo o cenah v parlamentarni restavraciji. Te so primerljive s katero koli drugo menzo.

Parlament je šel na počitnice. Greste na dopust na hrvaško morje?

Da, na Susak. K sorodnikom. Zelo radi se imamo med sabo. (Smeh, kajti znano je, da so prebivalci tega otočka nekaj posebnega.)