Marsikdo, ki stoji pod goro, si ne bi mogel misliti, da drži čeznjo cesta, kajti neizmerno je strma in visoka, povrh še skalnata in porasla z bukovjem… Ne glede na to, da je ta gora od zdavnaj bila zaradi višine nedostopna za vozove in konje, so jo le privadili na pot, ki se vije okrog nje in gre celo miljo po kačje navzgor. Na mnogih krajih je vsekana in vdelana v skale, ponekod pa je podzidana." In prav po tej, v skale vsekani in podzidani cesti se še dandanes z Ljubelja po stari makadamski cesti vzpnemo na vrh starega Ljubelja, kjer nam tik za planinsko kočo in pred elegantnima marmornatima obeliskoma, ki sta nekoč označevala kranjsko in koroško ter starojugoslovansko in avstrijsko mejo, kažipot naznani naše višinsko izhodišče.
Ljubeljščica (Povna peč 1503 m, Čez Pod 1686 m)
Sem gor, na stari Ljubelj, torej pridemo po makadamski cesti, zaprti za javni promet, z velikega parkirišča ob južnem ustju ljubeljskega predora, od tam, kjer smo nekoč s potnimi listinami prestopali mejo proti Avstriji. Že ta pot sama je vredna dopoldanskega izleta, saj nas na vrhu s svojim širnim razgledom na gorenjske in koroške hribe in doline pozdravi ozko sedlo, ki s svojimi strmimi boki na obeh straneh z nekoliko domišljije lahko res spominja na Valvasorjevo "luknjo". Vendar se naše grebensko potovanje čez Ljubeljščico tukaj šele začne.
Takoj za kočo stopimo na stezico, ki se skozi lep bukov gozd vzpne na greben, in po njej krenemo proti zahodu. Rahlo se vzpenjamo in spet sestopamo, dokler se pred nas ne postavi visoka skalna glava, na prvi pogled povsem nedostopna, kar s te, vzhodne strani tudi je, vendar je onstran, z zahoda, povsem nedolžna, lahka in prijazna - Povna peč, ki kot obelisk stoji nad v gozd potopljenim grebenom vzhodnega dela Ljubeljščice.
S Povne peči nekaj časa še sledimo poraščenemu grebenu, ko pa se pot prične strmeje vzpenjati, postane grebensko sleme bolj vitko in sem ter tja tudi izpostavljeno. Nekaj grebenskih rogljev še prestopimo brez težav, potem pa se iz oči v oči spogledamo z nazobčanim skalnim stolpom (nekoč ga je pot obšla z globokim sestopom in obvozom na koroški strani), prek katerega nam zelo atraktivno, predvsem pa izpostavljeno pomagajo jeklenice. S temi koristnimi napravami se srečamo še na strmi polici pod z bujnim zelenjem poraščenim sedlom Čez Plot, od koder imamo le še nekaj minut blagega vzpona do sedla Čez Pod, ki pa je že del dolgega grebena Na Možeh, raztezajočega se od smučišč na Zelenici pa vse tja gor do Palca, ki se skupaj s sosednjim Zelenjakom spogleduje s karavanško lepotico, drzno Vrtačo. S sedla Čez Pod najenostavneje sestopimo po smučišču k obnovljenemu Domu na Zelenici.
