Negativno mnenje za Filmski sklad

Nepravilna merila

Katere so torej glavne ugotovitve računskega sodišča? Prva je ta, da je pri izvajanju filmskega programa za leto 2007 Filmski sklad (FS) "ponovno ovrednotil projekte po razveljavitvi odločb" in pri tem uporabil "nepravilna merila in kriterije"; ta nepravilnost v poslovanju FS je ovrednotena v višini 829.334 evrov. Nekoliko "cenejša" je druga nepravilnost v poslovanju (znaša okoli 796.000 evrov), ki je v tem, da je FS tri projekte vključil v tako imenovano izjemno sofinanciranje in odobril sanacijska sredstva za šest filmskih projektov, ki za to niso izpolnjevali pogojev. Projekti, ki so bili deležni izjemnega financiranja, so Osebna prtljaga Janeza Lapajneta ter koprodukciji Ljubezen in drugi zločini ter Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom, drugo skupino, ki ni izpolnjevala pogojev za sanacijo, pa sestavljajo filmi Pokrajina št. 2, Odgrobadogroba, L kot ljubezen, Estrellita, Instalacija ljubezni in koprodukcija Jaz sem iz Titovega Velesa.

Na te nepravilnosti so že leta 2007 opozarjali tako nekateri filmski ustvarjalci in producenti kot mediji (naš časopis je ministrstvo za kulturo celo "obtožilo", da vodi kampanjo ali "zaroto" proti Filmskemu skladu), povrhu tega pa so povzročile malo "vojno" med producenti: na eni strani so bili tisti, ki jim je Filmski sklad razveljavil odločbe o projektih, na drugi pa tisti, ki so soudeleženi tako v prvi kot drugi skupini skladovskih nepravilnosti, nekateri pa kar v obeh. Glavna novost, ki jo prinašajo ugotovitve računskega sodišča, pa je ta, da so nepravilnosti v poslovanju Filmskega sklada finančno ovrednotene.

Nejasni dogovori in še kaj

Računsko sodišče je še ugotovilo, da FS v programu dela za leti 2007 in 2008 ni navedel vira za izplačevanje producentske provizije - ta postavka o producentski proviziji se zdi računskemu sodišču sploh vprašljiva. Filmski sklad prav tako "ni izvajal aktivnosti v primerih kršitve rokov za dokončanje filmov" (te roke pa kršijo skoraj vsi producenti) in ni določal končnih deležev Filmskega sklada pri filmih, ki jih sofinancira - pri slednjem gre za to, da FS ne uspe dobiti deleža od eksploatacije (tj. javnega prikazovanja filma), po mnenju računskega sodišča zaradi "nejasnih dogovorov glede distribucije in eksploatacije". A ne gre samo za "nejasne dogovore", marveč tudi za to, da imajo nekateri slovenski filmi tako slab obisk v kinu, da bi bil tudi ta delež od eksploatacije, ki bi ga moral dobiti FS, bolj ali manj zanemarljiv (kar pa seveda ne drži v redkih primerih filmskih uspešnic). Filmski sklad je, še ugotavlja računsko sodišče, skoraj 100.000 evrov namenskega premoženja uporabil za kritje stroškov poslovanja, z v.d. direktorji (leta 2007 so bili kar trije) ni sklenil pogodbe o zaposlitvi (kar pomeni, da njihove plače niso bile določene v skladu s predpisi) ter s še nekaterimi drugimi nepravilnostmi zapravil skupno skoraj 1,8 milijona evrov.

Pri presoji smotrnosti poslovanja FS je računsko sodišče ugotovilo vrsto odstopanj, ker sklad ni preverjal aktivnosti producentov, namenske porabe sredstev, razlogov za podaljšanje izvedbe projektov ter razlogov za potrebna dodatna sredstva za dokončanje projekta; prav tako je vprašljivo sodelovanje v mednarodnih koprodukcijah, ki ga sploh ni mogoče oceniti, "saj cilji niso bili določeni".

Pomanjkljiv nadzor

Računsko sodišče je na podlagi opravljene revizije Zavodu za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje poslalo dopis o opravljanju nalog prvega v.d. direktorja FS (tj. Staneta Malčiča), ki je poleg plačila za opravljanje te funkcije prejemal tudi pokojnino, DURS pa so poslali dopis z opozorilom, da bi morale biti z vsemi tremi v.d. direktorji sklada (Malčičem, Denisom Miklavčičem in Igorjem Prodnikom) sklenjene pogodbe o zaposlitvi in temu primerno obračunane dajatve; DURS so tudi obvestili, da člani strokovno-programskih komisij prejemajo avtorske honorarje, pri čemer po mnenju računskega sodišča ne gre za avtorsko delo. Računsko sodišče je svoje revizijsko poročilo posredovalo tudi kriminalistični policiji.

In prav tako ministrstvu za kulturo kot pristojnemu za Filmski sklad, čeprav je tudi temu ministrstvu izreklo negativno mnenje, in sicer predvsem zato, ker ni izvajalo nadzora nad poslovanjem sklada. Obenem pa mu je podalo nekaj priporočil glede načina financiranja in nadzora nad poslovanjem FS ter načina določanja ciljev in ocenjevanja uspešnosti sklada. Vendar priporočajo tudi preoblikovanje Filmskega sklada in analizo, ki naj bi preučila, ali je ta ustanova sploh še najprimernejša za izvajanje nacionalnega filmskega programa.