Nad švedskim predsedstvom bodo bdeli najstniki

Švedski premier Fredrik Reinfeldt v napovedi prioritet predsedovanja Švedske EU ni povedal nič novega ali revolucionarnega, a so se Švedi očitno lotili te naloge tudi nekoliko drugače od svojih predhodnikov. 

Mladi poročevalci

Švedska je po splošnem prepričanju zelo dobro pripravljena na zdaj že svoje drugo predsedovanje, čaka jo nekaj pomembnih nalog. Kljub krizi, dogovarjanju o podnebnih spremembah, novi evropski komisiji, drugemu irskemu referendumu o lizbonski pogodbi pa se je predsedovanja Švedska lotila tudi z zanimivim projektom, "mladi poročevalci". Tako bodo njeno vodenje Unije na Švedskem spremljali tudi srednješolci. Izbrali so 42 mladih, ki bodo na novinarskih konferencah spremljali delo ministrov in o tem pisali prispevke, dogodke bodo tudi fotografirali in snemali.

Morda se zdi naivno v projekt vključiti mlade, a dejstvo je, da zanimanje za politiko in evropske zadeve po vsej celini upada. "Mladi na splošno ne berejo časopisov," je povedala urednica nove knjige o EU v Sloveniji Sabina Kajnč, ki je idejo za publikacijo dobila prav pri delu z mladimi. Na pomanjkanje interesa ne nazadnje kaže tudi vedno nižja udeležba na evropskih volitvah.

V projekt se je na Švedskem vključila celo ministrica za evropske zadeve Cecilia Malmström. Srečala se je z najstniki in odgovarjala na njihova vprašanja, med drugimi, kakšna oseba moraš biti, da postaneš dober evropski minister. S svojo osebno angažiranostjo je ministrica mladim pokazala, da je Evropa pomembna in je razpravljati o njej dobro. Najstnik David Dufweke iz mesta Umea, ki je le z 28.000 prebivalci univerzitetno mesto, je priznal, da prej ni vedel veliko o EU, odkar se je priključil projektu, pa se je že precej naučil, poleg tega je tako delo zanj izjemno zanimivo.

Ideja ocenjena zelo pozitivno

Po mnenju Irene Brinar s Fakultete za družbene vede gre za "zelo dobro pobudo" iz treh razlogov: gre za seznanjanje mlade generacije z vsebinami EU, in to posredno - ne s predavanji; teme bodo predstavljali mladi mladim v njihovem jeziku in v njihovih miselnih vzorcih; z EU se bodo mladi seznanili aktivno. Vse to lahko po njenem mnenju prispeva k večjemu interesu mlade generacije za evropske teme.

Učna ura tudi za preostale

"Pobuda je nova tudi v smislu, da gre za neki novi pristop, kako EU vsebine EU mladim. Do zdaj so bili zgolj neki razpisi o najboljšem eseju ali risbi na neko temo," je dodala Brinarjeva, ki je poznavalka zadev EU in ima izkušnje s poučevanjem teh vsebin.

Mihela Zupančič, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji, ki delovanje Unije pozna od znotraj, je kot nekdanja novinarka pobudo prav tako ocenila zelo pozitivno: "Pobuda se mi zdi izjemno simpatična, sveža in predvsem koristna."

Koristna po eni strani zaradi tega, ker bodo mladi od blizu spremljali dogajanje in procese odločanja na nadnacionalni ravni ter opazovali, kaj za njihovo državo pomeni zalogaj, kot je predsedovanje EU. Koristna pa je po drugi strani tudi za "vse nas, saj nam bo spremljanje njihovega poročanja omogočilo vpogled v način, kako o EU in predvsem evropski povezanosti in soodvisnosti razmišljajo mladi, in nenazadnje, katere tematike, s katerimi se ukvarjamo v Uniji, so njim najbolj pomembne."

O vzgajanju novinarjev

Irena Brinar: "Idejo zelo podpiram in ustanavljanje novinarskih krožkov v osnovnih šolah bi morali nadaljevati tudi v srednjih šolah. Poudarek pa ne bi smel biti le na profesionalnih novinarjih, temveč tudi na strokovnjakih s posameznih področij. Velikokrat pozabljamo, da je dober novinar tisti, ki zna neko zadevo ne samo na profesionalni novinarski način predstaviti ljudem, temveč mora biti tudi sama vsebina na visoki strokovni ravni," Mihela Zupančič: "Mladi bodo na tak način nedvomno poglobili znanje tako o delovanju lastne države kot tudi o delovanju EU, predvsem pa o tem, kako močno sta obe plati v integrirani Evropi prepleteni, povezani in pravzaprav neločljivi."