Za Čehi je naporno predsedovanje Uniji

Ko je Slovenija pred letom in pol kot prva izmed novopečenih članic prevzela predsedovanje EU, so bile vse oči uprte vanjo. Morala je dokazati, da kljub takrat le triinpolletnemu članstvu ve, kako se stvarem v povezavi 27 držav streže. Sledila je Francija, prepričana, da je najboljša; celo tako, da bi lahko vajeti Unije imela v svojih rokah tudi po koncu predsedstva in še dlje.

Problemi od zunaj...

Ravno takrat, ko so bili Francozi udobno v sedlu, je prišla Češka. Čehom čas ni bil naklonjen: poleg vsesplošne finančne in gospodarske krize, ki je zajela Evropo in ves svet, je bila primorana že takoj reševati druge krize: ukrajinsko-ruski plinski spor, zaradi katerega je precej evropskih držav ostalo brez energije, ter krizo na Bližnjem vzhodu. Čeprav so na območje takoj odpotovali zunanji ministri trojice EU, torej Francoz Bernard Kouchner, takrat predsedujoči Čeh Karl Schwarzenberg in prihodnji predsedujoči Šved Carl Bildt, je ločeno v Izrael odpotoval sam francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki se mu je predsedovanje izteklo pred nekaj dnevi. Saj bo vendar on rešil nekaj, kar ni rešeno že desetletja, ne neizkušeni Čehi. Poznavalci pravijo, da bi bilo težko vsakemu predsedstvu, ki bi to funkcijo prevzelo od Francozov.

... od znotraj...

Poleg že tako težkih zunanjepolitičnih okoliščin so Čehom delale preglavice notranjepolitične težave. Vlada pod vodstvom Mirka Topolanka je padla, v ospredju je ves čas želel biti "praški graščak", predsednik Vaclav Klaus. Verjetno najslavnejši evroskeptik ni skrival, da želi prav on voditi pomembne sestanke, in je hotel svoje tekmece izriniti iz igre. V spominu je ostal njegov nastop v evropskem parlamentu, ko je institucijo obtožil enoumja. Po nastopu je novinarja, ki je izrekel besedo "Češkoslovaška", namesto zgolj "Češka", vprašal, ali je ostal v preteklosti in ali ne ve, kaj se je zgodilo v zadnjih 20 letih. Nova tehnična vlada s "statistikom" Janom Fischerjem na čelu stanja ni izboljšala, saj se je neizkušenost videla na vsakem koraku.

... in tudi tam, kjer ni treba

Čehi, znani po svojem specifičnem humorju, so predsedovanje začeli z razstavo, na kateri so vsako državo prikazali prek stereotipov: Bolgarijo denimo kot stranišče na štrbunk, Nemčijo kot avtocesto v obliki svastike. A še najbolj se je osmešil avtor razstave David Černy sam. Medtem ko je bil ves ponosen na to, kako je preizkusil smisel za humor EU in priznal, da je avtor razstave kar sam in ne tudi umetniki iz vseh članic, kot je bilo napovedano - sodelavce si je preprosto izmislil, je nato ves besen odreagiral na izmišljeni intervju, ki ga je z njim objavil češki dnevnik.

Smola pa taka

Češka je imela v času svojega predsedovanja precej smole. Poleg danih težkih okoliščin je včasih tudi sama storila nekaj, kar ji ni prineslo pohvale. Nekdanji premier Mirek Topolanek, denimo, je ameriškemu predsedniku Baracku Obami očital, da je ameriški program reševanja krize "pot v pekel". Dejal je sicer, da tako misli veliko držav, a le on je to povedal na glas. Slovenija se medtem v evropski spomin ni zapisala po bombastičnih izjavah ali provokativnih razstavah. Svoje predsedovanje je opravila solidno, brez večjih pretresov ali napak. Nekateri so celo prepričani, da je imela srečo.

Koristno delo na nižji ravni

Direktor bruseljskega Centra za evropske politične študije (CEPS) Daniel Gros za Dnevnik o češkem predsedstvu:

"Že na začetku je bilo zaznamovano s primerjavo s francoskim predsedstvom in nadalje omadeževano s situacijo doma, saj je zelo nenavadno odstaviti vlado sredi predsedovanja. Čehi so sicer opravili koristno delo na nižji ravni s posredovanjem med državami članicami v običajnih nesoglasjih."

Grosov komentar o izzivih švedskega predsedstva, ki delo nastopi jutri:

"Predvsem bodo morali pokazati, da so kos visokim pričakovanjem. Bolj kot izzive vidim priložnosti, da se dosežejo pomembni rezultati. Vsekakor pa bi bil izziv neuspeh drugega irskega referenduma o lizbonski pogodbi."