Novi predsednik ljudske stranke se zaveda, da brez korenitih sprememb ni mogoče obrniti krivulje, ki je od leta 1996 stranko pripeljala z dvajsetih na pet odstotkov podpore volilcev. Vendar, kot je dejal po izvolitvi, "tega bremena Žerjav ne bo mogel dvigniti sam, potreboval bo podporo in pomoč članov ter občinskih in regijskih odborov". Pri tem pa v soboto ni ostalo neopaženo, da kar 23 občinskih odborov na kongres sploh ni poslalo svojih delegatov, kar za stranko, kot pravi Žerjav, ni dobro. Vendar ne ve, ali so s tem bojkotirali njega. Če tisti, ki vodijo občinske in regijske odbore, ne bodo prevzeli svojega dela odgovornosti, bo treba poseči tudi po spremembah, je napovedal.

"Zame ni Šrotovih, Podobnikovih, Kanglerjevih in ne vem katerih še. So samo tisti, ki delujejo v dobro SLS in Slovenije, in tisti, ki jim politika na državni ali lokalni ravni pomeni le vzvod za dosego lastnih materialnih in drugih ciljev," je v govoru delegatom dejal Žerjav, ki je ostro obsodil tajkunske prevzeme in izčrpavanje podjetij. Za nemoralno bogatenje po njegovem nosijo odgovornost vse stranke, tudi SLS.

Bivši predsednik SLS Bojan Šrot se je strinjal, da so v stranki potrebne spremembe, še zlasti, če želi zmanjšati vpliv različnih stanovskih lobijev. A nekateri v stranki že opozarjajo, da bo na tej poti prenove SLS največ ovir prav v stranki sami. "Lahko se zgodi, da bo stranka pri tem sama sebi največja sovražnica, da bodo razni gradbeni in drugi lobiji ter drobnjakarski interesi v stranki poskušali spremembe preprečiti," je opozoril Marjan Podobnik.

Po menjavi vodstva so mnogi v SLS prepričani, da se stranke ne bo več povezovalo s tajkuni. "SLS se ne bi mogla bolj distancirati od očitkov, da je tajkunska stranka, kot s tem, da je njen predsednik Žerjav. On je sam po sebi simbol antitajkunstva kot principa in pogleda na politiko," je prepričan Janez Podobnik, ki meni, da SLS potrebuje žerjava, da dvigne stranko. Novi predsednik SLS je bil na kongresu oster tudi do Slovenske kmečke zveze, do vodilnih v zadružništvu in kmetijski zbornici. Pričakuje, da bo Slovenska kmečka zveza pri SLS samokritično ocenila svoje dosedanje delo in prekinila slabo prakso. Nesprejemljivo je, da kmetje za svoje pridelke dobijo odločno premalo, potrošniki pa njihove izdelke plačujejo odločno predrago, je dejal Žerjav. Njegove kritike zadružnega in zborničnega sistema, ki ju vodita funkcionarja SLS, naj bi letele na Petra Vriska in Cirila Smrkolja.

A Vrisk Žerjavovih besed, kot je poudaril, ne razume kot kritike, Smrkolj pa je prepričan, da če bi novi predsednik SLS mislil, da kdo zasluži osebno kritiko, bi to tudi jasno povedal z imenom in priimkom.