Praznik dela - tokrat protest, ne veselica: Sindikati ne izključujejo možnosti nasilnih demonstracij

Ali lahko čedalje bolj zaostrene razmere povzročijo, da se bodo letos tradicionalno miroljubne in pogosto komorne veselice sprevrgle v nasilne proteste, kakršne v zadnjih letih ob prvem maju doživljajo v nekaterih drugih evropskih državah? (Foto: Luka Cjuha)

Letošnje praznovanje praznika dela poteka v znamenju najhujše recesije po drugi svetovni vojni. Ali lahko čedalje bolj zaostrene razmere povzročijo, da se bodo letos tradicionalno miroljubne in pogosto komorne veselice sprevrgle v nasilne proteste, kakršne v zadnjih letih ob prvem maju doživljajo v nekaterih drugih evropskih državah? »Stvari so nepredvidljive,« opozarja Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). »Delavci so že dolgo časa izpostavljeni nasilju na delovnih mestih in grožnjam z odpuščanjem. Ne bodite začudeni, če bodo tudi odgovorili z nasiljem.«

Semolič zagotavlja, da bo letošnje praznovanje 1. maja drugačno od dosedanjih. »Poudarek bo na protestu; zaradi kršenja delavskih pravic, pohlepa po dobičkih, priseganja zgolj na konkurenčnost in svobodo trga. To bo protest za nove vrednote in pravičnejšo družbo,« napoveduje Semolič.
Nasilnih demonstracij ne izključuje niti Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS). »Nedavne demonstracije v Franciji in Grčiji so resno opozorilo, da se to lahko zgodi tudi pri nas,« ocenjuje Smole. Po njegovem mnenju ta trenutek še ni resne nevarnosti za nasilne nemire, boji pa se, da bi do njih lahko prišlo v prihodnjih mesecih. »Edini način, da to preprečimo, je socialni dialog. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da se breme krize čim bolj enakomerno porazdeli med vse socialne partnerje,« pravi Smole.

Ministrstvo za delo meni, da ni razlogov za nemire

Miroslav Stanojević z ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV) meni, da se forma praznovanja tudi tokrat ne bo spremenila, pričakuje pa, da bodo ljudje bolj prisluhnili sporočilom govorcev. »Prvi maj je v Sloveniji praznik, kjer se ob kresovih praviloma zbirajo ljudje, ki ob dela prostem dnevu nimajo možnosti, da kam odpotujejo, ob tem pa se jim zdi pomembno, da z udeležbo izrazijo svojo pripadnost določeni skupini in tradiciji,« meni Stanojević.

Stanojević ugotavlja, da v Sloveniji demonstracije praviloma potekajo po utečenem scenariju. »Čeprav so nekatere  imele zares izjemen naboj, na primer novembra 2005 proti uvedbi enotne davčne stopnje, pa nasilništva nikoli ni bilo,« pravi Stanojević. Po njegovi oceni so slovenske vlade na nezadovoljstvo, ki se izraža na demonstracijah, tako zelo občutljive, da reagirajo s politikami, ki upoštevajo zahteve sindikatov. Stanojević opozarja, da se bo verjetnost pojavljanja nasilnih demonstracij povečala tedaj, ko bodo ljudje zaznali, da jih tisti, ki odločajo, ne slišijo.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve nasilnih demonstracij ne pričakujejo, saj menijo, da zanje ni nikakršnih razlogov. Ob tem zagotavljajo, da bodo storili vse, da  bi tistim, ki so se znašli v stiski ali so ostali brez zaposlitve, zagotovili ustrezno socialno varnost. »Ministrstvo je že sprejelo številne ukrepe, kot so delno subvencioniranje polnega delovnega časa, okrepili smo programe aktivne politike zaposlovanja in zagotovili zadostna sredstva za zagotavljanje socialnih transferjev. S predvidenimi ukrepi iz tretjega svežnja ukrepov za blaženje posledic krize pa nameravamo nekatere pravice še izboljšati in okrepiti,« so povedali.

Nadaljnja odpuščanja namerava ministrstvo preprečiti s subvencijami za zaposlene, ki so napoteni na čakanje na delo, z zakonom o enkratni solidarnostni pomoči pa olajšati stisko skupinam prebivalstva, ki so zaradi krize najbolj ogroženi. V prihodnjih mesecih naj bi zvišali najnižja nadomestila za primer brezposelnosti in podaljšali čas prejemanja nadomestila za prejemnike z najmanj delovne dobe.

Stanovnik pogreša večjo enotnost sindikatov

Na ozemlju današnje Slovenije poteka praznovanje prvega maja od konca 19. stoletja; začelo se je v rudniških krajih, kmalu za tem pa se je razširilo tudi v industrijska območja v Trstu, Ljubljani in Mariboru. Na prvomajskih praznovanjih v prvih desetletjih prejšnjega stoletja so bile poleg boja za osemurni delavnik izpostavljene tudi zahteve po političnih svoboščinah, predvsem za volilno pravico.
Prvi maj je bil v Sloveniji kot državni praznik uzakonjen leta 1948. Kot v drugih socialističnih državah so ga proslavljali s paradami in množičnimi povorkami, s streljanjem častnih salv in športnimi prireditvami.

Danes 86-letni Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ugotavlja, da se je praznovanje 1. maja v Sloveniji skozi zgodovino zelo razlikovalo. »Pred 2. svetovno vojno je praznik dela manifestiral delavsko solidarnost. Predvojna atmosfera je bila nabita z razrednim konfliktom, zato je imel izrazito razredni značaj. Na tak način so do izraza prišla bolj radikalna gibanja, zlasti komunistično, z zahtevami za pravičnejšo družbeno ureditev. To se je potem manifestiralo v narodnoosvobodilni vojni, ki je imela močan socialni naboj. Po drugi svetovni vojni so bila sindikalna gibanja podržavljena. Proslave so dobile formalističen značaj in niso bile več pristne,« se spominja Stanovnik, ki meni, da ta formalističen značaj še vedno ni povsem izginil.

Stanovnik pogreša zlasti večjo enotnost sindikatov. »Ob poskusu uvedbe enotne davčne stopnje so sindikati z množičnim protestom v izjemno neugodnih vremenskih razmerah izbojevali pomembno bitko proti nevarnosti prodiranja neoliberalizma, ki je krivec za sedanjo krizo. Danes pa z obžalovanjem ugotavljam, da med njimi ni več takšne enotnosti, kot so jo pokazali tedaj,« pravi Stanovnik.

Nižje plače

Plače so se februarja znižale že tretji mesec zapored, minimalno plačo v višini 426 evrov pa prejema že okoli 25.000 zaposlenih.

Vse več prosilcev za pomoč

Zaradi vse večje stiske narašča število prosilcev pomoči pri humanitarnih organizacijah. V nekaterih območnih združenjih Rdečega križa in Karitasa je število prošenj v letošnjih prvih štirih mesecih že skoraj doseglo število prošenj v celotnem lanskem letu. Denarno socialno pomoč v višini 225 evrov prejema 43.000 ljudi.

Do konca leta 100.000 brezposelnih

Število brezposelnih se je od septembra lani z 59.000 povečalo na več kot 82.000, do konca leta pa bo po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj brez dela že 100.000 ljudi. Prihodnje leto naj bi se brezposelnost še povečala, »na cesti« bo vsak deseti Slovenec.