Za vseživljenjsko učenje se odločajo predvsem mlajši in bolj izobraženi

Zanimanje za izobraževanje upada s starostjo. Medtem ko se izobražuje polovica odraslih, starih od 25 do 34 let, se med starejšimi od 50 let izobražuje le dobra četrtina. Pomemben vpliv ima tudi izobrazba. V izobraževanje sta vključeni več kot dve tretjini višje in visokošolsko izobraženih, 39 odstotkov odraslih s srednješolsko izobrazbo in le 13 odstotkov tistih, ki imajo največ osnovnošolsko izobrazbo. Za izobraževanje se nekoliko raje odločajo ženske.

Med odraslimi, ki so se izobraževali in so si želeli še več izobraževanja, jih je več kot tretjina povedala, da se dodatno izobraževanje ni ujemalo z njihovim urnikom, četrtina pa si več izobraževanja finančno ni mogla privoščiti. Da je bilo izobraževanje predrago, so kot glavni razlog navedli tudi tisti, ki se niso izobraževali, a so se želeli.

Več kot 40 odstotkov odraslih pa si izobraževanja sploh ne želi. Med njimi jih največ meni, da izobraževanja za delo, ki ga opravljajo, ne potrebujejo. Mlajše odrasle ovirajo tudi družinske obveznosti, starejše od 35 let pa starost oziroma zdravstveno stanje.

V evropskem merilu je Slovenija celo nekoliko nad povprečjem Evropske unije (EU), kjer je v izobraževanje vključenih 36 odstotkov odraslih, starih od 25 do 64 let. Na Švedskem, Finskem in Norveškem se izobražuje več kot polovica odraslih, na Madžarskem in v Grčiji pa manj kot petina.