Tretji sveženj ukrepov dobiva obliko: Sindikati in delodajalci s ponujenim niso nezadovoljni

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je pojasnil, da gradivo namenoma ni pripravljeno v dokončni obliki in da bodo podrobnosti uskladili v dialogu s socialnimi partnerji. 

Sindikati in delodajalci se bodo znova sestali že prihodnji petek in določili najbolj prednostne ukrepe, posamezna področja bodo začele obravnavati posebne delovne skupine, ki jih bodo sestavljali vsi socialni partnerji. Prvi ukrepi naj bi bili v dokončni obliki pripravljeni v maju, potem pa jih bo vlada posredovala v državni zbor skupaj s predlogom novega rebalansa državnega proračuna.

Sindikati in delodajalci opozarjajo na previdnost

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je povedal, da so usmeritve prave, da pa je potrebna velika previdnost. "Ideja o skladu dela za presežne delavce je dobra, vendar mora biti zakon tak, da bo preprečeval zlorabe. Upamo, da bo vlada pri pripravi zakonov upoštevala naše predloge," je dejal Semolič. Predsednik ZSSS je zadovoljen, da je vlada opustila radikalnost pri pokojninski reformi. "Nedvoumno je bilo povedano, da modernizacija pokojninskega sistema na sodi v prednostne ukrepe, ampak se bo razprava o njej začela šele jeseni. Prav tako ni bilo omemb zaostritve upokojitvene starosti," je povedal Semolič.

Predsednik Pergama Dušan Rebolj je med pozitivnimi idejami poudaril tudi zvišanje nadomestil za brezposelnost in njihovo razširitev na zaposlene za določen čas. "Žal pa sem glede znižanja davkov in dviga plač v zasebnem sektorju dobil odgovor, da za to ni denarja. Prav tako nisem dobil odgovora glede obdavčitve nagrad, pogrešam tudi davčne spodbude za razvoj in nove tehnologije," je dejal Rebolj.

"Pričakovali smo konkretne predloge, dobili pa izhodišča," je bil kritičen predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar. "Glede sklada za presežne delavce ne vemo, kakšni bodo pogoji, kakšna bo višina nadomestila, kakšna bo vloga države in delodajalcev. Kot kaže, bomo šele na prihodnji seji določili, o čem se bomo sploh pogovarjali," je povedal Lombar.

Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer pravi, da bo lahko o vsebini ukrepov sodil šele, ko bo videl zakone. "Hudič se vedno skriva v podrobnostih," je opozoril. Zato se mu zdita pomembna ustanovitev delovnih skupin in dodatno usklajevanje na ESS. "Se pa seveda mudi. Odlašanje ne bo prineslo želenih rezultatov," je povedal Antauer.

V javnem sektorju ne bo znižanja plač, niti odpuščanj

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je zagotovila, da letos v javnem sektorju ne bo zniževanja plač, niti odpuščanj. "Načrtujemo pa zmanjševanje stroškov in reorganizacijo sistemov. Ukrep zmanjševanja števila zaposlenih za dva odstotka do konca leta sicer velja, a to bo naravni odliv. Nove zaposlitve bomo omejili in zaposlene prerazporedili glede na potrebe dela," je pojasnila ministrica.

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), je bil zadovoljen. "Ministrici je uspelo prepričati vlado, da bi zniževanje plač v javnem sektorju lahko pomenilo velik padec v kakovosti ključnih služb, kot so izobraževanje, bolnice, policija... Žal pa o načrtovani reorganizaciji z organiziranjem nekakšnih skupnih služb še ne vemo nič," je povedal Štrukelj.

Vlada je socialnim partnerjem včeraj predstavila tudi svoje poglede (a brez konkretnih številk) na predvidene strukturne reforme, med katerimi so modernizacija pokojninskega in zdravstvenega sistema, prilagajanje trga dela prožni varnosti ter reforma sistema socialne varnosti. Omenjene reforme naj bi se začele postopoma uveljavljati s prihodnjim letom, medtem ko je pri pokojninski reformi predvidena možnost uveljavitve z letom 2011. Osnovna izhodišča zanjo naj bi bi ministrstvo za delo pripravilo do jeseni.

Javnofinančni primanjkljaj bo znašal skoraj šest odstotkov BDP

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je včeraj povedal, da se bo v novem rebalansu državnega proračuna za leto 2009 javnofinančni primanjkljaj vseh štirih blagajn z novimi ukrepi povečal s 3,4 odstotka na 5,5 odstotka BDP, medtem ko bi brez njih znašal 5,8 odstotka BDP. Prihodki se bodo letos zmanjšali za 907 milijonov evrov; od tega DDV za 400 milijonov evrov, dohodnina za 138 milijonov evrov, davek od dobička za 98 milijonov evrov, medtem ko bodo prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno nižji za 130 oziroma 70 milijonov evrov. V letu 2010 naj bi se primanjkljaj znižal na 4,7 odstotka BDP, v letu 2011 pa na 4,4 odstotka BDP.

Nekateri ukrepi iz tretjega svežnja

Subvencije delodajalcem za zaposlene na čakanju na delo v skupni vrednosti 100 milijonov evrov,

podaljšanje in sprememba sistema delnega subvencioniranja polnega delovnega časa, ki bo veljalo samo še za 36-urni delavnik,

povečanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanja za 23,5 milijona evrov,

preoblikovanje javnih del na izobraževanje, socialno varstvo, varstvo okolja in socialno ekonomijo ter razširitev s 4000 na 10.000 oseb,

enkratna solidarnostna pomoč socialno ogroženim v višini 150 evrov,

dvig višine nadomestila za brezposelnost in podaljšanje obdobja prejemanja; nadomestilo bodo odslej prejemali tudi zaposleni za določen čas,

znižanje stroškov dela, blaga in storitev v javnem sektorju za 20 odstotkov ter znižanje sredstev za gradnje in nakupe osnovnih sredstev v javnem sektorju za 20 odstotkov,

pomoč malim in srednje velikim podjetjem v višini 120 milijonov evrov iz evropskih sredstev,

povečanje obdavčevanja onesnaženja okolja,

zvišanje podpor za kmetijstvo ter obnovo in razvoj vasi,

zmanjšanje stroškov javnih naročil za 10 odstotkov ter pregled vseh javnih naročil v vrednosti nad 40.000 evrov,

dokapitalizacija ali povečanje možnosti zadolževanja Stanovanjskega sklada RS do 300 milijonov evrov. Stanovanjski sklad RS bi na tak način odkupil stanovanja do višine 1300 evrov za kvadratni meter.