Zgradba je spomeniško zaščitena, zato bi jo moral investitor, ki bi jo bil pripravljen odkupiti, obnoviti v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo, občini pa bi izkupiček od prodaje, pričakovali so 1,9 milijona evrov, prišel še kako prav za krpanje luknje v občinskem proračunu. Na zadnji seji mestnega sveta pa je župan Bojan Šrot presenetil z novico, da občina mlina vendarle ne bo prodala, ker se je pojavila zanimiva ideja, da bi za njegovimi zidovi lahko uredili nov kulturni center.

Župan je pojasnil, da ga je predsednik Društva ljubiteljev umetnosti Celje Gregor Deleja opozoril, da bi Celje moralo začeti razmišljati o gradnji kulturnega centra, ker so dvorane v Celju pretesne. Postregel mu je z idejo, da bi Rakuschev mlin preuredili v "mini Cankarjev dom". Župan predloga ni zavrnil in je sodelavcem že naložil, naj preverijo prostorske možnosti v propadajoči zgradbi. Po prvih informacijah, ki jih je dobil, bi v zgradbi lahko uredili dvorano s 700 do 800 sedeži, sodobni snemalni studio, garderobe in preostale spremljajoče prostore, ki jih potrebuje hram kulture. Podrobnosti bodo znane šele po tistem, ko bo končan idejni projekt prenove objekta.

Bodo pa Celjani letos skušali prodati tri kareje kompleksa Sončnega parka. Gre za zemljišča, ki so predvidena za pozidavo, vendar jih občina zaradi pomanjkanja denarja ni komunalno uredila. Nekateri svetniki menijo, da se občinsko premoženje prehitro razprodaja po prenizki ceni in da bi bilo morda bolje, da bi Sončni park celovito komunalno opremili in z njegovo prodajo počakali na boljše čase, ko bo izkupiček na trgu nepremičnin večji. Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine, ko je bil vanj vključen še Rakuschev mlin, je predvideval okoli štiri milijone evrov prihodkov. Lani so načrtovali, da bodo prodali za osem milijonov evrov nepremičnin, potem pa so se morali zadovoljiti s slabo polovico. Vodja oddelka za finance na mestni občini Celje Sandi Sendelbah pojasnjuje, da je na seznamu prodaje precej zemljišč in zgradb, ki jih je občina dobila v procesu dedovanja od ljudi, ki jim je plačevala domsko oskrbo. Kaj bo z lovskim dvorcem Lanovž, se še ne ve. Kot je znano, je v njem nameravalo podjetje Mirabel urediti lepotno kliniko, vendar je moralo od načrtov odstopiti, ker je občina zgradbo prodala družbi Maksimiljan, potem pa zaradi nizke odkupne cene posel razveljavila. Spor so reševali na sodišču. Po besedah Sendelbaha je sodišče na prvi stopnji razsodilo v prid občine, vendar se je podjetje Maksimiljan na sodbo pritožilo.