"Iz petstotih litrov vode lahko na enostaven način pridobimo deset gramov vodikovega izotopa devterija, ki bo v fuzijski elektrarni sprostil toliko energije, kolikor je človek porabi od rojstva do smrti," je povedal profesor dr. Andrej Trkov z odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožefa Stefana (IJS). "Če pa bi zgolj delček dobičkov od nafte, ki so bili namenjeni za luksuzne gradnje v Dubaju, namenili raziskavam fuzije, bi do tovrstne rešitve prišli še veliko hitreje," meni Trkov, ki je bil šest let zaposlen v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo na Dunaju.
Razstava poleg osnovnih principov zlivanja jeder, atraktivnih prikazov razelektritev v plazmi in lebdenja superprevodnih elementov predstavlja projekt ITER, poskusni reaktor, ki ga v južni Franciji skupaj gradijo države EU, ZDA, Rusija, Japonska, Indija in druge. Poskusni projekt, ki bo zgolj v prvi fazi stal približno 4,6 milijarde evrov, bo v prihodnjih desetletjih znanstvenikom z vsega sveta ponudil osnovne podatke o obnašanju plazme (četrtega agregatnega stanja snovi) in drugih sestavin visokoenergijskih fuzijskih reakcij. V ITER je vključena tudi Slovenija. "Pripravljamo raziskave interakcij med plazmo in steno reaktorja, razvoj novih materialov za obloge sten in študije procesov v njih," je povedala vodja razstave dr. Saša Novak z odseka za nanostrukturne materiale IJS. Naloga njene raziskovalne skupine pri gradnji reaktorja ITER je raziskati, kako sestaviti stensko oblogo, ki bo sposobna prenesti morebiten stik s plazmo, katere temperatura bo merila deset milijonov stopinj Celzija - toliko meri tudi temperatura v središču Sonca.
