Predsednika Türk in Pahor za skupni poklon žrtvam

Predsednik republike in predsednik vlade sta se srečala s predstavniki komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Od desne proti levi: vodja projekta evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc, vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marko Štrovs in predsednik komisije Jože Dežman. 

Podprl je tudi pobudo predsednika vlade za pripravo sprememb zakona o vojnih grobiščih. "Letos bo minilo sedemdeset let od začetka druge svetovne vojne. Prav je, da se obnašamo pietetno in odgovorno, z občutkom, da so te dejavnosti del Evrope in sveta."

Pahor je dejal, da so "njegove ambicije in želje vlade večje od obiska in poklonitve žrtvam zunajsodnih pobojev", ki jih obsoja. Prioriteto vidi v spreminjanju zakonodaje o vojnih grobiščih, s katero bi se strinjala večina parlamentarnih strank.

"Zamišljeno je, da ob sprejemu zakona predsednik republike nagovori državni zbor in javnost," je povedal. "Tako bi bilo po osemnajstih letih surovih in politično razgretih razprav prvič zgodilo, da bi država na primeren način uredila eno od vprašanj, ki zadevajo njeno polpreteklo zgodovino." Zakon o vojnih grobiščih mora imeti pri tem prednost pred spreminjanjem zakona o žrtvah vojnega nasilja, četudi je tudi ta pomemben, pravi Pahor. Obenem pričakuje tudi postavitev spomenika oziroma kostnice, rekoč, da domneva, da "je vprašanje napisa na spomeniku urejeno". Že pred dnevi je poudaril, da se strinja s formulacijo "žrtve vojne in revolucionarnega nasilja".

Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je po njegovem "ustrezen inštrument vlade", zato je treba storiti vse za to, da se njeno delo nadaljuje. "Namen komisije je bil posredovati med politiko in stroko, ki je sodelovala z ekspertnimi prispevki - topografijo, kriminalističnimi preiskavami, genetsko-molekularno analizo oziroma sodnomedicinskimi analizami," je pojasnil predsednik komisije Jože Dežman.

Pri identifikaciji žrtev v Hudi Jami je hrvaška vlada slovenski ponudila pomoč, maja lani pa sta vladi obeh držav podpisali sporazum o urejanju vojnih grobišč.

Dežman je pojasnil, da takšni sporazumi predvidevajo, da vsaka država "prevzame svoje mrtve". "S tem se Slovenija razbremeni, saj ne moremo cele teže zgodovine nositi sami," pravi Dežman. Zgodovinarji so že večkrat poudarili, da je na Slovenskem število grobišč večje, saj se je tukaj ob koncu vojne zbralo veliko različnih vojaških formacij, sodelavcev okupatorja, ki so bežali pred osvoboditelji Evrope. Med drugim pa sporazum, za katerega Pahor pričakuje, da bo na obeh straneh meje v kratkem ratificiran, določa, da mora vsaka država vzdrževati obeležja na grobiščih na svojem ozemlju.