Nekateri (manjši) prodajalci rabljenih vozil se celo javno hvalijo, da gredo avtomobili za med in da že dolgo niso beležili takšnih prodajnih uspehov. Ali jim gre verjeti, ostaja stvar posameznika, zagotovo pa lahko verjamemo nekaterim presenetljivim uradnim podatkom z nepremičninskega trga.

Kljub temu, da se je skoraj nezadržna rast cen nepremičnin, ki smo ji bili priča v zadnjih letih, v drugi polovici lanskega leta ustavila in nato začela močno padati, se je ta trend očitno poznal le pri načrtovanju novih gradenj nestanovanjskih, ne pa tudi stanovanjskih objektov.

Zadnje četrtletje lanskega leta je postreglo z nekaj manj kot 1300 novimi gradbenimi dovoljenji, površina vseh načrtovanih stavb pa se je glede na enako obdobje v lanskem letu zmanjšala za skoraj petino. Na to je vplivala predvsem manjša površina načrtovanih nestanovanjskih stavb, ki znaša samo polovico tiste iz leta 2007, medtem ko se je površina načrtovanih stanovanj celo povečala. Tako je bilo lani v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2007, ko o gospodarski krizi še ni bilo ne duha ne sluha, v enakem obdobju načrtovanih za 15 odstotkov več stanovanj. Dve tretjini teh stanovanj bo zgrajenih v večstanovanjskih objektih, povprečno pa bodo merila 75 kvadratnih metrov. Preostanek novih stanovanj bo nastal v enostanovanjskih zgradbah, njihova površina pa bo precej večja od tistih v večstanovanjskih objektih in bo znašala dobrih 160 kvadratnih metrov. Večina stanovanj bo zgrajena v osrednjeslovenski regiji (38 odstotkov), sledita pa goriška (12 odstotkov) in podravska regija (11 odstotkov).

Zelo zanimivo pa je nekoliko bolj podrobno analizirati spreminjanje povprečne cene oglaševanih stanovanj na ljubljanskem trgu. Te so od leta 2005 do konca leta 2007 rasle vsaj za 10 pa do skoraj 20 odstotkov na leto, lani pa se je ta rast ustavila in je konec leta znašala le še 3,4 odstotka. Pri tem je treba opozoriti, da so cene s tretjim četrtletjem začele padati, in sicer za 0,7 odstotka, v zadnjem četrtletju pa so se oglaševane cene stanovanj v povprečju znižale že za 2,3 odstotka.

Finančna kriza je imela na naš nepremičninski trg kar precejšen vpliv. Kot so zapisali na slovenskem spletnem nepremičninskem portalu SLONEP.net, je kriza vplivala preko obrestnih mer medbančnih posojil, od katerih so odvisne obrestne mere za posojila prebivalstvu. Posojila so se občutno podražila, banke pa so zaostrile tudi druge pogoje, tako da je vedno manj ljudi lahko najelo kredite, posledično pa je to pomenilo tudi manjše povpraševanje. Zaostrovanje posojilnih pogojev vpliva tudi na investitorje, ki težje dobijo posojila za gradnjo, vendar se na slovenskem nepremičninskem trgu, kot je razvidno iz zgornjih podatkov republiškega statističnega urada, to trenutno ne opazi. Lahko pa pričakujemo, da bo v prihodnjih letih dotok novogradenj na trg precej manjši.

Na začetek padanja cen stanovanj pa ni vplivala samo finančna kriza, ampak tudi drugi dejavniki. Dolgotrajna visoka rast cen je močno zmanjšala sposobnost potencialnih kupcev za nakup. Ti si niso več mogli privoščiti stanovanja, kakršnega so želeli, in so začeli kupovati manjša, po možnosti zunaj Ljubljane, kjer so cene v povprečju skoraj za tretjino nižje. Poleg tega je v zadnjih dveh letih na trg prišlo veliko novozgrajenih stanovanj, s čimer se je povečala ponudba, vse skupaj pa je pripeljalo do zmanjševanja cen najprej starih, nato pa tudi novih stanovanj.

Kako dolgo bodo cene stanovanj v Ljubljani še padale in kolikšni bodo ti padci, je skoraj nemogoče napovedati. To je odvisno predvsem od kupcev - ko bo stanovanja začelo znova kupovati dovolj veliko število ljudi, se bo padanje cen ustavilo. V letošnjem letu lahko tako pričakujemo nadaljnje padanje in celo stopnjevanje padcev cen.