Zaradi izbrisanih SDS z interpelacijo nad notranjo ministrico Katarino Kresal

Poglej fotogalerijo SDS bi iz vlade izbrisala Katarino Kresal (Foto: Matej Povše)

Na MNZ načrtujejo, da bodo vsem upravičenim odločbe izdali v manj kot treh mesecih. Do prejema dopolnilnih odločb, ki bodo delu izbrisanih "za nazaj" zapolnile vrzel med izbrisom 26. februarja 1992 in ponovno pridobitvijo statusa, je upravičenih 7153 ljudi. Od tega je bilo v času ministrovanja Rada Bohinca že izdanih 4090 odločb. Ministrica je včeraj tudi napovedala vložitev predloga zakona o izbrisanih, s katerim naj bi uredili še statuse drugih kategorij izbrisanih.

Zaradi odločb izbrisanim si je prvo interpelacijo v Pahorjevi vladi "prislužila" notranja ministrica Kresalova

Zaradi neustreznega izvrševanja 8. točke odločbe ustavnega sodišča in zlorabe ministrstva za politične namene, zaradi popolnega ignoriranja izidov referenduma o "tehničnem zakonu o tako imenovanih izbrisanih", ustvarjanja neenakosti pred zakonom in ker s svojim ravnanjem ogroža sistem javnih financ, je 23 poslancev SDS včeraj vložilo interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. "Če je interpelacija cena, ki jo moramo plačati za to, da se odpravijo krivice, z veseljem sprejemam to breme," se je na potezo SDS odzvala Kresalova, ki poudarja, da z izdajanjem odločb ministrstvo ne izpolnjuje zgolj pravne, temveč tudi moralno dolžnost.

Vsak teden 450 odločb

Ministrstvo bo v prvem koraku izpolnjevanja odločb ustavnega sodišča izdalo dopolnilne odločbe tistim izbrisanim, ki imajo v Sloveniji že urejen status. Z izdajanjem se po besedah generalnega direktorja direktorata MNZ za upravne notranje zadeve mag. Bojana Trnovška ukvarja 48 uslužbencev, na teden naj bi izdali približno 450 odločb, po njegovih ocenah pa bo postopek trajal manj kot tri mesece. "Drugi korak bo izdelava zakona, v katerem bomo v skladu z ustavno odločbo odpravili nekatere nepravilnosti, ki jih je ustavno sodišče ugotovilo v zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji," je razložila Kresalova. "Uredili bomo pogoje in postopek pridobivanja statusa za vse tiste izbrisane, ki ne živijo v Sloveniji, ali pa so v Sloveniji, pa še nimajo pravno pravilno urejenega statusa." Ministrica je še poudarila, da bo ob zahtevkih za morebitne odškodnine vsak primer obravnavan individualno.

Poleg interpelacije je SDS vložila tudi predlog ustavnega zakona, v katerem vztraja pri dveh osnovnih izhodiščih: pri individualni obravnavi ter pri izločitvi "agresorjev" pri priznavanju statusa. Če bi pri teh dveh točkah prišlo do soglasja, bi bili interpelacijo pripravljeni umakniti, poudarja Branko Grims. Odškodnin predlog ustavnega zakona ne predvideva, vendar pa bi lahko v okviru kompromisa našli drugo rešitev - da se npr. odškodnine omeji ali pa se določijo pavšalne odškodnine, je dejal Grims, ki je prepričan, da je kompromis vedno mogoč, saj "gre samo za vprašanje razuma".

Brez večjih možnosti za uspeh

Kot kaže, pa interpelacija velikih možnosti za uspeh v parlamentu nima. Poleg poslancev SDS je "zelo verjetno", da jo bodo podprli tudi poslanci SLS, je napovedal predsednik stranke Bojan Šrot. V SLS natančne vsebine interpelacije še ne poznajo, a sklepajo, da gre za podobno vsebino kot v primeru interpelacije zoper nekdanjega notranjega ministra Rada Bohinca, ko so v ljudski stranki interpelacijo podprli. V tretji opozicijski stranki, SNS, bodo odločitev sprejeli danes, je napovedal Zmago Jelinčič.

Koalicija pa je enotna: v SD, Zares, LDS in DeSUS ravnanje ministrice Kresalove podpirajo, podporo pa ji je včeraj izrazil tudi predsednik vlade Borut Pahor. Koalicija, ki je enotna in složna, bo ministrico Kresalovo znala ubraniti, je poudaril vodja poslancev LDS Borut Sajovic. Podpredsednica LDS Zdenka Cerar pa je opozorila, da se dogaja unikum v Evropi: interpelacija je vložena zoper ministrico, ki se ravna po pravnem redu in ga izvršuje. Če je prejšnja vlada Janeza Janše mislila, da so med izbrisanimi sovražni oficirji bivše JLA, je imela štiri leta časa, da jih prijavi na tožilstvo in proti njim ukrepa, je opozorila Cerarjeva.

Tudi sekretar Zares Bogdan Biščak opozarja, da je imela Janševa vlada štiri leta časa za revizijo odločb, ki jih je izdal bivši minister Rado Bohinc, a tega ni storila, saj v SDS vedo, da odločbe niso sporne. "SDS je ponovno pokazala pravo barvo. Pred javnostjo naj bi odgovarjala ministrica Kresalova, ker izvaja odločbo ustavnega sodišča. To je narobe svet," je v izjavi za javnost zapisal poslanec SD Miran Potrč. Vodja poslancev DeSUS Franc Žnidaršič pa poudarja, da je interpelacija proti Kresalovi "norčevanje iz pravne države", saj ministrica ne dela nič drugega kot to, kar je terjala odločba ustavnega sodišča.

Fotogalerija

Zaradi izbrisanih SDS z interpelacijo nad notranjo ministrico Katarino Kresal

1-4 / 5

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Zaradi izbrisanih SDS z interpelacijo nad notranjo ministrico Katarino Kresal

1-4 / 5Zapri

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

• prev
  

  1 od 12SDS bi iz vlade izbrisala Katarino KresalFoto: Matej Povše
  next
• prev
  

  2 od 12Koalicija (na sliki prvaki njenih strank ob podpisu pogodbe) je enotna: v SD, Zares, LDS in DeSUS ravnanje ministrice Kresalove podpirajo.Foto: Bojan Velikonja
  next
• prev
  

  3 od 12Stampedo izdajanja odločb bodo drago plačali davkoplačevalci, ustavni zakon, ki ga predlaga SDS, pa je "najbolj učinkovit varčevalni ukrep", s katerim bi prihranili dvakrat: pri odškodninah in pri dragih sodnih postopkih, je opozoril Branko Grims.
  next
• prev
  

  4 od 12Zagovornik izbrisanih Matevž Krivic je včeraj dejal, da so od prvih 4090 izbrisanih, ki so dopolnilne odločbe prejeli že pred leti, tožbe vložili le »morda trije ali pet«.
  next
• prev
  

  5 od 12Skrajni čas je, da država popravi sramoto, ki jo je zagrešila, je glede izdajanja odločb izbrisanim dejal prvi predsednik države Milan Kučan.
  next
• prev
  

  6 od 12V Sloveniji je bilo 25.671 oseb, ki jim je 26. 2. 1992 v Sloveniji prenehala prijava stalnega bivališča zaradi uveljavitve 81. člena zakona o tujcih, je danes povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič.Foto: Blaž Petkovič
  next
• prev
  

  7 od 12V Sloveniji je bilo 25.671 oseb, ki jim je 26. 2. 1992 v Sloveniji prenehala prijava stalnega bivališča zaradi uveljavitve 81. člena zakona o tujcih. Kaj si o tem številu misli naš novinar Uroš Škerl Kramberger, si poglejte v prispevku!Foto: Blaž Petkovič
  next
• prev
  

  8 od 12Ob šestdesetletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah smo k besedi povabili "izbrisane". Leta 1992 je Ministrstvo za notranje zadeve iz registra stalnih prebivalcev izbrisalo 18.305 oseb, nekateri so nam zaupali svoje zgodbe.Foto: Tine Verbole
  next
• prev
  

  9 od 12Ob šestdesetletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah smo k besedi povabili "izbrisane". Leta 1992 je Ministrstvo za notranje zadeve iz registra stalnih prebivalcev izbrisalo 18.305 oseb, nekateri so nam zaupali svoje zgodbe.Foto: Tine Verbole
  next
• prev
  

  10 od 12Ministrstvo za notranje zadeve je danes začelo izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim. Kaj sploh te dopolnilne odločbe pomenijo izbrisanim, prisluhnite v Dnevnikovem komentarju dneva!Foto: Blaž Petkovič
  next
• prev
  

  11 od 12Ministrstvo za notranje zadeve je danes začelo izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim, je na novinarski konferenci dejala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Kaj o tem meni nekdanji predsednik države Milan Kučan, si poglejte v prispevku!Foto: Blaž Petkovič
  next
• prev
  

  12 od 12Mirjana na okrogli mizi o izbrisanih v družbi prav tako izbrisane Nisvete in Irfana, katerega zgodbo smo na Dnevnikovem videoportalu že objavili, pripoveduje stvari, ki bi jih najraje pozabila.
  next

Kučan: Država naj popravi sramoto

Skrajni čas je, da država popravi sramoto, ki jo je zagrešila, je glede izdajanja odločb izbrisanim dejal prvi predsednik države Milan Kučan. Na opozorila, da utegne priti do vala tožb in posledično odškodnin, pa je odvrnil, da gre za demagogijo in špekulacije. Odškodnine namreč niso neposredno povezane z izdajanjem odločb. "O teh zahtevkih bo odločalo sodišče in verjamem, da bo znalo prav presoditi, kdo je do tega upravičen in kdo ni," je ocenil nekdanji predsednik.

Zagovornik izbrisanih Matevž Krivic je včeraj dejal, da so od prvih 4090 izbrisanih, ki so dopolnilne odločbe prejeli že pred leti, tožbe vložili le "morda trije ali pet". "Ogromna večina teh ljudi nima ne znanja ne energije za pravdanje z vsemogočno državo," opozarja Krivic.

Varčevanje pri izbrisanih?

Stampedo izdajanja odločb bodo drago plačali davkoplačevalci, ustavni zakon, ki ga predlaga SDS, pa je "najbolj učinkovit varčevalni ukrep", s katerim bi prihranili dvakrat: pri odškodninah in pri dragih sodnih postopkih, je opozoril Branko Grims. Že samo vsota, ki je bila dosojena Aleksandru Todoroviću, pomnožena s številom izbrisanih (ki jih je, tako Grims, tranzicijska levica napihnila na 25.671, da bi si na stroške davkoplačevalce povečala število volilcev), bi ob sodnih stroških po njegovih izračunih presegala pol milijarde evrov.

A je tovrstna matematika, kot je opozoril Bogdan Biščak (Zares), "arogantni amaterizem". Nihče namreč ne ve, koliko od 25.000 izbrisanih je zaradi izbrisa izgubilo službo, 5000 otrok zagotovo ne. Poleg tega še ni jasno, kako se bo Todorovićev primer končal, saj še ni pravnomočen.