Poslovni.Dnevnik.si Tiskane izdaje/Dnevnik

Evropske članice G20 za večji nadzor nad tveganimi naložbami

S sankcijami proti davčnim oazam in nekooperativnim finančnim centrom

Ljubljana - Voditelji evropskih držav iz skupine dvajsetih industrijsko najrazvitejših držav in hitro rastočih gospodarstev (G20) so pred uradnim vrhom skupine, ki bo potekal 2. aprila v Londonu, na nedeljskem srečanju v Berlinu podprli neposredni nadzor nad svetovnimi finančnimi trgi in finančnimi proizvodi. Hkrati so pozvali k sankcijam proti tako imenovanim davčnim oazam in nekooperativnim finančnim centrom.

Cilj ostrejšega nadzora nad finančnimi trgi je ponovno vzpostaviti zaupanje v finančne trge, kar se do danes še ni uresničilo, je po srečanju evropskih članic skupine G20 dejala gostiteljica, nemška kanclerka Angela Merkel (v sredini). Francoski predsednik Nicolas Sarkozy (drugi z desne) je poudaril, da si vse države Evropske unije želijo, da bo aprilski vrh G20 v Londonu uspešen. To bo, je dejal Sarkozy, zadnja priložnost. 

"Znova smo potrdili naše prepričanje, da morajo biti vsi finančni trgi, proizvodi in udeleženci finančnih trgov brez izjeme in ne glede na to, iz katere države prihajajo, podvrženi primernemu nadzoru," so v skupnem sporočilu za javnost zapisali udeleženci srečanja. Voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Španije in Nizozemske so se strinjali, da je treba neposrednemu nadzoru podvreči tudi sklade tveganega kapitala (hedge sklade). Gre za močno špekulativne proizvode finančnih trgov, ki so bili doslej manj nadzorovani, ravno ti pa naj bi bili krivi za trenutno nestabilnost na svetovnih finančnih trgih. Pred srečanjem v Berlinu je sicer obstajala bojazen, da ideje večjega nadzora nad skladi tveganega kapitala ne bo podprl britanski premier Gordon Brown. London je namreč nasprotoval nadzoru tovrstnih skladov, ki naj bi bili po mnenju nekaterih za gospodarstvo dejansko koristni, saj prevzemajo tveganje, ki ga drugi akterji na trgu ne želijo prevzeti. Kljub temu so bile skrbi zaradi morebitnega nasprotnega mišljenja Velike Britanije odveč, Brown pa je že v minulih dneh večkrat javno poudaril, da bo svet v boju proti svetovni finančni krizi priča še ne videnemu sodelovanju. Hkrati je pozval k vzpostavitvi odgovornejšega bančnega sistema.

Voditelji v Berlinu so se zavzeli, da bi banke v prihodnosti v dobrih časih kopičile dodaten lastni kapital in bile tako bolje pripravljene na morebitne slabše čase. Sedanjo finančno krizo bi morali po mnenju sodelujočih premostiti z ukrepi, ki bi v čim manjši meri vplivali na konkurenčnost gospodarstev. Protekcionističnim ukrepom evropske članice G20 niso naklonjene, podpirajo pa načrte o podvojitvi prispevkov za Mednarodni denarni sklad (IMF), da bi ta lahko državam, ki imajo težave s plačilno bilanco, hitreje in bolj fleksibilno priskočil na pomoč.

Srečanje v Berlinu je bilo namenjeno predvsem uskladitvi stališč evropskih članic G20 pred vrhom skupine aprila v Londonu. Na prejšnjem vrhu G20 novembra v Washingtonu so države članice oblikovale akcijski načrt za boj proti svetovni gospodarski krizi, ki pa se je od tedaj še poglobila. Države so bile zato prisiljene sprejemati ogromne stimulacijske načrte za oživitev gospodarstva, kar je na koncu povsem zasenčilo prizadevanja za reformo svetovnega finančnega sistema.

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji
Dnevnik.si