Ne le gospodarska, tudi podnebna kriza

Nevladne okoljske organizacije so slovensko vlado z rezultati Eurostatove ankete, po kateri milijon in šeststo tisoč Slovencev zelo skrbijo podnebne spremembe, že pred časom opozarjale, naj se opredeli do podnebnih in okoljskih vprašanj. Čeprav je časa vedno manj, Slovenija stališč za podnebni vrh Združenih narodov v Köbenhavnu še ni dorekla. (Foto: Matej Povše)

Decembra bo namreč v Köbenhavnu potekalo podnebno srečanje Združenih narodov, kjer bodo poskušali sprejeti svetovni dogovor za prilaganje podnebnim spremembam po letu 2012. Že jutri se bodo v Pragi glede možnih ukrepov posvetovali predstavniki okoljski in finančnih ministrstev držav članic EU, pri čemer bodo finance tema številka ena, pravi vodja pogajalske skupine za Köbenhavn na ministrstvu za okolje in prostor Andrej Kranjc.

Evropa, od katere bo v največji meri odvisno, ali bo svetovni podnebni dogovor sprejet, bo dokončna stališča za pogajanja v Köbenhavnu oblikovala v naslednjih nekaj tednih. "Čas se vedno bolj izteka, zato voditelje držav pozivamo, naj presežejo kratkoročne interese in se zavzamejo za pravično globalno rešitev," pojasnjuje vodja podnebnega programa Barbara Kvac iz Focus društva za sonaravni razvoj, ki je omenjeno pismo naslovilo na slovensko vlado.

Bistvo svetovnega podnebnega vrha ZN v Köbenhavnu bo sprejetje takšnih ukrepov, da se temperatura na svetovni ravni ne bo povišala za več kot dve stopinji glede na predindustrijsko obdobje. "Stališča Slovenije še niso dokončno oblikovana," pravi Kranjc in dodaja, da tudi soglasja znotraj EU in v mednarodnih krogih še ni. Predstavniki vodilnih okoljevarstvenih organizacij in civilne družbe predvidevajo, da bo gospodarsko-finančna kriza do leta 2012 minila, zaradi česar voditelji držav ne smejo zapraviti priložnosti za ukrepanje.

"Če industrializirane in na novo industrializirane države ne bodo prevzele večjega dela finančnega bremena za reševanje problema, bomo priče poglabljanju že tako obstoječih nesorazmerij med razvitimi in nerazvitimi državami, kar lahko posredno vodi k novi krizi," je prepričana vodja Greenpeaceovih kampanj za politike EU na področju varstva okolja v Sloveniji Nina Štros. Prepletenost svetovnega gospodarstva je namreč prevelika, da bi si lahko dovolili gasiti požar le v enem delu, dodaja.

Za svetovno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov bi bilo treba po ocenah strokovnjakov nameniti okoli 135 milijard evrov na leto, EU pa naj bi prispevala tretjino vsote. Okoljevarstvene organizacije poleg tega zahtevajo ustanovitev novega mednarodnega finančnega mehanizma za podporo prilagajanju na podnebne spremembe, čisti energiji in varovanju gozdov, ki bo državam v razvoju vsako leto zagotovil najmanj 35 milijard evrov. "Prispevki vlad v ta sklad morajo temeljiti na zgodovinski odgovornosti za izpuste toplogrednih plinov in na plačilni zmožnosti posameznih držav," pojasnjuje Kvačeva iz Focus društva.

Omenjenega znižanja temperature in izpustov toplogrednih plinov brez sodelovanja držav v razvoju ne bo možno doseči, pritrjuje Kranjc in dodaja, da so poleg tega najmanj razvite države tudi najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, obenem pa imajo najmanj sredstev, da bi se nanje prilagodile in pripravile.

"Posledice podnebne krize, kot so denimo poplave, suše in drugi ekstremni vremenski dogodki, že občuti ves svet, tudi finančno," opozarja Barbara Kvac. "Nerazvite države želijo čim več pomoči, države v razvoju pa so zadržane," dodaja Andrej Kranjc in pravi, da se morajo evropske države dogovoriti, kako takšno vsoto denarja zagotoviti, po kakšnem ključu ga zbrati in kako ga razdeliti. Zaradi tega tudi ni mogoče oceniti, kaj bodo omenjeni ukrepi pomenili za našo državo v smislu finančnih obveznosti.

Članice se morajo o vlogi, ki naj jo pri doseganju svetovnega podnebnega dogovora na konferenci v Köbenhavnu odigra Evropa, odločiti do zasedanja Sveta EU prihodnji mesec.