Kot je včeraj članom parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo povedala pristojna ministrica Zlata Ploštajner, pa je cilj ukrepov tudi tesneje povezati vse resorje, ki sodelujejo pri črpanju, in tudi razpise, ki se vsebinsko navezujejo drug na drugega. Razmišljajo še o povečanju sredstev za tehnično pomoč, saj ministrica ugotavlja, da je kadrovska podhranjenost tako na Službi vlade za lokalno samoupravo (SVLR) kot tudi pri prijaviteljih na evropske razpise, torej na občinah, nevladnih organizacijah in podobno. Zato morajo poiskati način, kako lahko državna uprava postane sogovornik potencialnim prijaviteljem že v fazi, ko šele iščejo informacije o pripravi na morebitne razpise, prav tako bi morali prijaviteljem nuditi dodatna usposabljanja.

Robert Rudolf, strokovnjak na področju pridobivanja in koriščenja nepovratnih sredstev pri podjetju RR & CO, pravi, da je prvi korak k učinkovitejšemu črpanju poenotenje razpisnih postopkov, ne glede na to, ali razpis objavi ministrstvo ali morda regionalna razvojna agencija ali kateri drug agent. Kot primer navaja, da je pri nekaterih razpisih dovolj, da prijavitelj poda izjavo, da ima zagotovljena sredstva za svoj sofinancerski delež, pri drugih pa mora prijavitelj potrebna sredstva deponirati v banki. Prav tako poudarja, da smo uspeli postopke v Sloveniji do konca zakomplicirati, četudi to od nas Evropska unija ne zahteva, in da smo, ker se bojimo napak, uvedli kontrole nad kontrolami. Dodaja, da črpamo sicer po obsegu dovolj, vprašanje pa je kako izbiramo projekte, ki sredstva dobijo.

To je bila tudi dilema nekaterih članov odbora na včerajšnji seji. Izpostavili so, da so nekateri izbrani projekti nerealno zastavljeni in v določenem časovnem obdobju ne bodo realizirani. To pa lahko pomeni nujnost vračanja sredstev. Ploštajnerjeva je že napovedala večjo transparentnost izbora projektov in težnjo, da bi čim več napak, ki jih sistem kontrol ugotovi, pravočasno odpravili. Eden od predlaganih sklepov pa je bil tudi, naj posamezna ministrstva angažirano pristopijo k oceni izvedljivosti projektov.

Vlada bo danes predvidoma govorila tudi o tem, kako pospešiti pritok denarja iz EU v državni proračun.

Princip črpanja je namreč tak, da prijavitelj najprej sam financira projekt, potem mu država ta sredstva povrne iz proračuna, nato pa izstavi zahtevek EU. Zato prihaja do likvidnostnih težav občin, pri čemer bi po mnenju nekdanjega ministra Ivana Žagarja lahko pomagala tudi SID banka.

Tudi odhodki in dohodki v državni proračun v istem letu niso izravnani, zaradi slabega planiranja pa se zgodi, da realizacija bistveno odstopa od načrtovanih sredstev v proračunu.