V tem segmentu so vsekakor najbolj na udaru tako imenovan neodvisni sektor, nevladne organizacije in posamezniki s statusom samostojnega kulturnega delavca, ki v odnosu do javnih ustanov z zagotovljenim polnim financiranjem pridobijo minoren delež za delovanje in preživetje potrebnih sredstev. Na drugi strani pa je ministrstvo za kulturo kot poglavitni in daleč največji financer kulturnih dejavnosti v domačem prostoru vselej najbolj na udaru, saj lahko s svojimi odločitvami in ukrepi kroji usodo marsikaterega "kulturnika".
Nerazrešena vprašanja
Tako v Sloveniji delujejo različne krovne organizacije, ki zastopajo interese ustvarjalcev in kulturnih delavcev. Predstavniki le-teh so se v začetku januarja zbrali na odprtem sestanku in pod drobnogled vzeli številne nerazrešene pereče polemike, ki na nasprotne bregove postavljajo kulturne delavce ter državne in lokalne izvrševalce kulturne politike. Kot poglavitna organizacija se izpostavlja Glosa - sindikat kulture Slovenije, ki zastopa širok krog dejavnosti, od medijev, športa, iger na srečo do kulturnega sektorja, vendar v preteklosti ni pomenila pomembnejšega igralca pri reševanju perečih odprtih vprašanjih na relaciji država-kulturni sektor. Tako je bil pod okriljem in s finančno podporo Evropske unije ustanovljen SUKI Sindikalna konferenca samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja, ki zastopa interese tako imenovanih svobodnjakov, producentov in javnih ustanov v polju kulture. To združenje si med drugim prizadeva za korenite spremembe v dojemanju samostojnih kulturnih delavcev, se zavzema za njihovo izenačitev z ostalimi zaposlenimi v drugih sektorjih in si želi pospešenega približevanja domače kulturne politike primerom dobrih praks v državah zahodne Evrope. Tako je predsednik SUKI Denis Miklavčič poudaril, "da je organizacija pred kratkim podala pobudo za podpis kolektivne pogodbe s pristojnimi državnimi organi, ki bi učinkoviteje urejala status samozaposlenih v kulturi, kot na primer bolniški staž, pokojnino, nadomestilo za obdobje brez dohodkov itd., saj je trenutno status samozaposlenih v kulturi izenačen z delovanjem gospodarskih družb in ne delavcev".
Druga organizacija, ki zastopa interese nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju umetnosti in kulture, sliši na ime Asociacija in deluje predvsem v smeri zagotavljanja enakopravnih pogojev za delovanje, zlasti v odnosu do javnih zavodov, ter se zavzema za posodobljeno državno kulturno politiko z več posluha za sodobne umetnostne prakse. Tako je predstavnik te organizacije Jurij Krpan poudaril, "da ministrstvo za kulturo že več let krši zakon z zamudami pri objavi in obdelavi javnih razpisov, kar ima za posledico že več let prisotno koncentracijo kulturnih dogodkov in prireditev v jesenskih mesecih. V isto rubriko pa sodi tudi problematika (pre)poznih izplačil, ki zahteva od posameznih producentov zalaganje velikokrat visokih zneskov za produkcijo, ki jih dobijo povrnjene šele nekaj tednov po izvedbi projekta in predložitvi poročila". Tretji subjekt predstavlja Odprta zbornica za vizualno umetnost, neformalni sindikat, ki zastopa interese samozaposlenih v kulturi in vseh delujočih na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Kot poudarja Marija Mojca Pungerčar, ena od ustanoviteljic organizacije, ki je prav tako podala pobudo za podpis prej omenjene kolektivne pogodbe, "je prav področje likovnih in intermedijskih umetnosti najslabše financirano, prav tako pa so najslabše zaščiteni in najbolj socialno ogroženi sami ustvarjalci, ki jim nihče ne jamči izplačila honorarjev v obliki razstavnin".
Nove uredbe že burijo duhove
Prva deloma usklajena akcija, ki so jo podprli Odprta zbornica, SUKI in Artservis, ne pa tudi Asociacija, je usmerjena v preprečitev uresničevanja nove vladne uredbe o spremembi zakonodaje za samozaposlene v kulturi, ki jim prispevke za socialno varnost plačuje ministrstvo za kulturo. Ta stopa v veljavo z letošnjim letom oziroma mesecem februarjem. V vseh organizacijah so si edini, da gre v tem primeru za nepotreben dodatni birokratski ovinek, po katerem bodo samozaposleni v kulturi obvezani v elektronski obliki obveščati DURS o višini mesečnih obveznosti za socialno varnost, pri čemer naj bi te podatke pridobivali prav na spletnih straneh DURS. Ker gre v tem primeru za enotno postavko, drugo kategorijo v lestvici prispevkov, je ta znesek za vse omenjene samozaposlene enak, zato vse tri organizacije predlagajo enostavnejšo rešitev za izvajanje mesečnega obveščanja. Ministrstvo za kulturo se do tega trenutka še ni odzvalo na odprta pisma in pozive organizacij.
Ob tem se po vseh napovedih v bližnji prihodnosti tudi kulturnim delavcem in ustvarjalcem ne obetajo rožnati časi. Kakor vse ostale panoge se bo na jedilnem listu pošasti, ki jo ljubkovalno imenujemo recesija, nedvomno znašel tudi kulturni sektor. Slednji že zdaj trpi zaradi slabe podpore na ravni tako državnih kot nevladnih organizacij, kar je poleg pomanjkanja sredstev tudi posledica sistemskih slabosti, neracionalne razporeditve po sektorjih ter neuravnoteženosti podpore med javnimi ustanovami in samostojnimi producenti.
