Med argumenti za uvedbo trajnega mandata, ki jih je doslej v javnosti pojasnjeval zlasti Oton Račečič, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva, so se kot ključni pokazali štirje: postopki za imenovanje ravnateljev so predolgi in prezapleteni, opozarja Račečič, kajti "če ni zapletov, minejo vsaj trije meseci, lahko pa tudi pet in več, v tem času pa razvojno delo stagnira, saj vsi čakajo na ravnatelja". V ta zapleteni postopek se zelo rada vtika politika, zaradi grožnje, da ne bodo ponovno potrjeni, pa naj bi trpela kontinuiteta (poslo)vodenja šole. Zagovorniki trajnega mandata se sklicujejo tudi na to, da to rešitev poznajo v nekaterih anglosaksonskih državah. Opozicija se do zdaj s konkretnimi predlogi glede tega vprašanja ni oglasila, znano je le, da uvedbi trajnega mandata nasprotuje nekdanji šolski minister Milan Zver, SDS. V stranki Zares - oglasili so se včeraj - pa poudarjajo, da "za zdaj (še) ni bilo slišati dovolj prepričljivih argumentov, da bi lahko podprli predlog o uvedbi trajnega mandata ravnateljev" (Franci Kek).
Damjan Štefanc, asistent za področje didaktike na FF in predsednik programskega odbora za šolstvo in šport pri Zares, je včeraj poudaril, da bi bilo treba doslej slišane argumente za uvedbo trajnega mandata resno premisliti. Med drugim je opozoril, da trajni mandat ravnateljev ne zmanjšuje političnih pritiskov na ravnatelje, temveč jih celo krepi. "Če drži, da politika svoje interese uveljavlja pri imenovanju ravnateljev za pet let, je mogoče pričakovati, da bi se tovrstni pritiski še okrepili, če bi se odločalo o imenovanju ravnateljev, ki bi trajno zasedli ta položaj." Sicer pa je hkratno prizadevanje za uvedbo trajnega mandata in za poenostavitev postopka imenovanja ravnateljev po njegovem protislovno: eno izključuje drugo. "Težko je namreč zahtevati poenostavitev postopkov za trajno imenovanje osebe na tako zahtevno in odgovorno funkcijo," je menil Štefanc. Po njegovem bi se tudi težko oprli na dejstvo, da v nekaterih drugih državah poznajo trajni mandat ravnateljev, saj so pristojnosti ravnateljev in druge sistemske rešitve zelo različne, primerjalne študije o tem pa nimamo. Po mnenju Štefanca oziroma stranke Zares bi zato najustrezneje ravnali, če bi o tem vprašanju stekla široka strokovna razprava, v kateri bi preučili možnost podaljšanja prvega imenovanja ravnatelja s petih na osem let in možnosti za poenostavitev postopka imenovanja ravnateljev. Ustrezno sistemsko rešitev bi bilo treba poiskati tudi za ravnatelje, ki jim mandat poteče tik pred upokojitvijo. Vinko Logaj s Šole za ravnatelje je ob tem še opozoril, da bi morali bolje poskrbeti za ravnatelje, ki so razrešeni ali sami odstopijo, saj je iskanje delovnega mesta na šoli lahko za bivšega ravnatelja zelo mučno. Nekoga, je povedal, so kljub temu, da je bil predmetni učitelj, po koncu ravnateljske kariere razporedili za učitelja v podaljšanem bivanju.
