Po tistem, ko je ustavno sodišče letos odločilo, da predsednik vrhovnega sodišča, ki je predlagal presojo ustavnosti 21. člena zakona o Sovi, nima aktivne legitimacije, je pobudo prevzela informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Meni, da imajo določbe, ki varujejo človekovo dostojanstvo, osebnostne pravice, zasebnost in varnost posebno mesto med človekovimi pravicami. Sova in vojaška tajna služba pa posegata v te temeljne človekove pravice kar brez odredbe sodišča.
Sistem je urejen tako, da Sova mednarodne sisteme zvez spremlja sama, in to brez odredbe sodišča, medtem ko domače sisteme zvez spremljajo zanjo telefonski operaterji in na podlagi uredbe sodišča. Enako se dogaja pri vojaški obveščevalni službi OVS (obveščevalno-varnostna služba), ki pa je javno precej manj izpostavljena kot Sova. Prav zaradi OVS Pirčeva predlaga tudi presojo ustavnosti 32. člena zakona o obrambi.
Ker gre za to, da zakonodaja daje tajnim službam zelo široke možnosti vdiranja v zasebnost posameznikov brez sodne odredbe, je informacijska pooblaščenka predlagala ustavnemu sodišču, naj parlamentu naloži, da zakone uskladi z ustavo. Na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve se je najprej pokazalo, da vlada med poslanci precejšnja neobčutljivost za tisto, kar počnejo tajne službe. Od 15 navzočih članov odbora so nekaj besed rekli samo Miran Potrč, Janja Klasinc, Darja Lavtižar Bebler (vsi SD), Franci Kek (Zares) in Vinko Gorenak (SDS). Vsi omenjeni so sicer izrazili skrb za človekove pravice, med glasovanjem pa so podprli mnenje, da sta 21. člen zakona o Sovi in 32. člen zakona o obrambi v skladu z ustavo. Enako so glasovali tudi preostali poslanci. Pred glasovanjem je denimo poslanka Beblerjeva dejala, da se zaveda, da se "pod parolo boja proti terorizmu skriva marsikaj".
Informacijska pooblaščenka je v svoji pobudi zapisala, da izpodbijana zakonska določba ne "določa ustrezno namena zbiranja oziroma obdelave osebnih podatkov, saj ji manjka takšna stopnja določnosti in jasnosti, ki bi še zagotavljala pravno varnost". Posebno zgovorna ja bila s tem v zvezi izjava Janeza Pogorevca, šefa vladne zakonodajne službe, ki je rekel, da bi jasnejša opredelitev v zakonu že pomenila omejitve, zaradi katerih enega dela nadzora ne bi bilo več mogoče izvajati.
V zadnjih tednih so se po neuradnih podatkih ustavni sodniki že dvakrat ukvarjali s pobudo informacijske pooblaščenke. Včeraj je Vinko Gorenak v parlamentu predstavnike vladne službe za zakonodajo tudi opozoril, naj bodo pripravljeni, saj se lahko zgodi, da bo ustavno sodišče imelo drugačno mnenje, kot so ga včeraj zavzeli poslanci.
Pooblaščenka Pirc-Musarjeva nam je včeraj povedala, da pobude ne bi niti vlagala, če ne bi mislila, da je zakonodaja v neskladju z ustavo.
