Berlusconi brezsramno udaril po šolah

Ljubljana, Trst - Za milijone Italijanov, ki že skoraj mesec dni protestirajo proti odloku šolske ministrice Mariestelle Gelmini, je bil včeraj črn dan. Odlok, ki predvideva močno krčenje proračuna za šole in univerze ter občutno zmanjšanje števila učiteljev, je namreč potrdil senat in ga s tem povišal v zakon. Zato je pričakovati, da se bo odpor, ki doživlja vrhunec z današnjo vsesplošno šolsko stavko, v prihodnji dneh samo še okrepil. Tudi med slovenskimi dijaki in učitelji v Trstu, ki so z nedavnimi akcijami zasedbe šol in dijaškimi samoupravami že opozorili na grozečo nevarnost izginjanja slovenskih šol.

Takoj ko je senat potrdil sporni odlok, so ulice Rima in nekaterih drugih mest spet zasedli študentje. Agencije poročajo, da sta v Rimu izbruhnila nasilje in vandalizem. (Foto: Reuters)

"Ne vem, kaj bo, če bo senat izglasoval zakon," je včeraj, ko še ni bilo jasno, kako bo, zaskrbljeno razmišljal Alberto Antoni, predstavnik dijakov Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška v Trstu. Če bi protesti uspeli in bi oblast včeraj po čudežu sporni odlok umaknila, bi namreč dijaki jutri po dveh tednih različnih akcij spet mirno sedli v klopi, tako pa nihče ne ve, kaj utegne slediti. Jasno je le, da mirno zagotovo ne bo. Rezanje šolskega denarja kar tako počez, brez resnih reformnih namenov, z edinim motivom prihraniti osem milijard evrov, je namreč nesprejemljivo. "Najhuje jo bodo zagotovo odnesle nižje osnovne šole, kjer zdaj en razred poučuje tudi pet učiteljev, po novem pa bo en učitelj poučeval vse predmete," je pojasnila profesorica slovenščine na omenjenem tržaškem liceju Mariza Škerk. Tako se utegne zgoditi, da bo v kratkem ostalo brez dela skoraj sto slovenskih učiteljev, pouk v dvojezični šoli v Benečiji pa bi bil sploh onemogočen.

Drugi sporni sklep, ki se ga je v varčevalni vročici domislila oblast, je, da je treba šole z manj kot petdesetimi učenci zapreti, kar pomeni konec gorskih in vaških šol, tretji pa, da manjšinske srednje šole s tristo dijaki in manj združijo. Tako bi denimo štiri tržaške srednje šole dobile skupno ravnateljstvo, kar pa se nekaterim niti ne zdi tako hudo. Poleg tega je za šest slovenskih zamejskih srednjih šol (dve sta še v Gorici) nesprejemljivo tudi določilo, po katerem mora biti v vsakem razredu srednje šole najmanj trideset učencev. V njihovih jih je namreč polovico manj.

Kljub resnosti položaja pa so si zamejci včeraj vendarle nekoliko oddahnili. Kot kaže, naj bi italijanska vlada upoštevala poseben položaj slovenske manjšine in slovenskih šol, ki jih ščiti zaščitni zakon izpred sedmih let, nam je včeraj potrdila slovenska senatorka v Rimu Tamara Blažina. Tako naj bi o načinu racionalizacije osnovnih šol odločala deželna šolska komisija, pri čemer Blažinova pričakuje, da bo podobno obveljalo tudi za srednje šole.

Razočarani nad molkom države

Medtem ko so zamejske organizacije zaradi šolskih "reform" zagnale trušč in hrušč, v civilni iniciativi za Primorsko pa so pozivali Slovence k bučnim protestom, je naša država, tako se je zdelo, bolj ali manj molčala. "Pričakovali smo malo več pomoči od države, a je očitno, da se s tem ni prav dosti ukvarjala," je dejal Alberto Antoni, Mariza Škerk pa je dodala, da je za to najbrž krivo tudi trenutno brezvladje. Nasprotno so na zunanjem ministrstvu zatrdili, da so izvedli več ukrepov in jih še izvajajo, vendar potihem, saj naj bi bilo glasno protestiranje neprimerno, pa še nič ne bi pomagalo