"V Žabčah nad Tolminom smo od ministrstva za obrambo kupili dobrih devet hektarov zemljišča. Zanj smo plačali 230.000 evrov. Nekdaj je bilo tu strelišče, po odhodu vojakov pa je območje samevalo in se zarašča. Zdaj bomo preverili vse pravne možnosti sodelovanja občine. Po pogovorih z zainteresiranimi partnerji bomo o vsem spregovorili še na občinskem svetu in se dokončno odločili," pravi Uroš Brežan, župan občine Tolmin. Sicer pa se o tolminskih termah pletejo najrazličnejše zgodbe že polnih deset let. Prvo hidrološko raziskavo je pripravil ljubljanski Geološki zavod, konkretna projekta pa sta ponudili ljubljanski družbi Gejzir (pred petimi leti) in Doksa (letos). "Zainteresirani smo za projekt z vrtino. Za dve vrtini smo bili pripravljeni sami prevzeti tveganje. Okoli 100 stopinj topla voda naj bi bila v globini 3400 do 5500 metrov. Gradnja naj bi potekala po etapah. Najprej smo načrtovali geotermalno elektrarno, zdraviliški kompleks naj bi uresničili do leta 2013, celoten projekt pa naj bi bil dokončan leta 2015," je o predlogu Dokse povedal direktor družbe Leonid Grabenšek, ki je še poudaril, da je na njihovo ponudbo občina odgovorila, vendar niti pozitivno niti negativno.
Zagotovila, da je v tolminski kotlini zares topla voda, nihče ne more dati. Nekateri se opirajo na dejstvo, da so bile v vasi Volče ob potoku Kamnica (v bližini Tolmina) terme za zdravljenje kožnih bolezni pred prvo svetovno vojno in da je v Tolminskih koritih nedaleč od Tolmina topel vrelec. Zato pa v Goriških brdih, kot smo poročali pred dnevi, zagotavljajo, da terme bodo, pa čeprav bo treba vodo voziti iz Bad Bleiberga v Avstriji.
Dnevnik.si













Komentarji