Komu zvoni: avtorjem, ravbarjem ali žandarjem?

Po mnenju Maje Bogataj Jančič, avtorice knjige Avtorsko pravo v digitalni dobi, ZASP nedvomno ščiti avtorje, vendar bi morali imeti ti več možnosti za samostojno uveljavljanje avtorskih pravic, saj v mnogih primerih kolektivno upravljanje ni učinkovito. Za tak primer neučinkovitosti se je v zadnjih letih ob mnogih pritožbah avtorjev izkazala tudi osrednja slovenska organizacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic Sazas - Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije.

Za uvod v razpravo o varovanju pravic glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev so navedli slikovit primer, ko mora aktiv kmečkih žena, ki organizira dobrodelno prireditev, in sicer z lastnimi sredstvi, za izvajano glasbo plačati prispevek oziroma nadomestilo Sazasu. Ta in mnogi drugi primeri po mnenju mnogih kličejo po prevetritvi zakonodaje, pri tem pa je Maja Bogataj Jančič poudarila, da se moramo zavedati, čemu obvezno kolektivno uveljavljanje pravic sploh služi. "Izvajalce, ki so frustrirani z obveznim kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic, bi rada opozorila, da se jim obeta velika nevarnost tam, kjer ima individualni avtor že v teoriji manjšo pogajalsko moč pri dogovarjanju z gospodarskimi subjekti, kot jo ima kolektivna organizacija."

Ta nevarnost je po njenem mnenju eden od temeljev za ohranitev obveznega kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic, drugi razlog pa je poenostavljeno upravljanje, saj je včasih nemogoče in neučinkovito uveljavljati določene pravice drugače kot skupinsko. Kot avtor glasbe ter obenem založnik, urednik na radiu in izvajalec se je izpostavil Darko Nikolovski, ki sicer podpira kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, vprašal pa se je, ali je mogoče izpodbijati ustavnost obveznega članstva v Sazasu, saj po ustavi nikogar ni mogoče siliti, da postane član katere koli organizacije, sploh pa je po njegovem mnenju to problematično, saj ima v primeru Sazas le manjši del članov pravici glasovanja in soodločanja.

Po mnenju Bogataj-Jančičeve trenutni problemi s Sazasom zamegljujejo presojo o tem, zakaj je kolektivno upravljanje dobro. "Prilagajati se moramo spremembam ter ne smemo spregledati težav, nad katerimi se pritožujejo uporabniki Sazasa." Poudarila je, da ne smemo dopustiti, da bi zakonodajalec omogočil, da dobijo največji uporabniki glasbe možnost, da se izognejo plačevanju nadomestil za uporabo avtorskih del.

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl je zato svoj prispevek na okrogli mizi, kjer je predstavil položaj književnih avtorjev, naslovil kar Komu zvoni: avtorjem, ravbarjem ali žandarjem?. Po njegovem mnenju imajo vlogo ravbarjev pri vprašanju avtorskih pravic tisti, ki si prisvajajo, kar jim ne pripada: država, založbe in kolektivne organizacije, ki svoje tatvine ob pomoči pomanjkljive zakonodaje legalizirajo. Izmed mnogih težav, ki so povezane s pomanjkljivo zakonodajo, je izpostavil dve: določanje statusa samostojnih ustvarjalcev na podlagi bruto prejemkov ter določbo, ki dopušča, da so avtorji prepuščeni internim pravilom založbe, ki sme tako samovoljno in pogosto nepravično odrejati višino, način in čas izplačila honorarjev.