Svetlo in toplo podobo otroštva je nedavno opisal v knjižici Začudene oči otroštva, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. V klasični gimnaziji v Ljubljani, ki jo je, kmečki gorenjski fant, obiskoval na začetku druge svetovne vojne, je srečal zanimive meščanske sošolce, med njimi so bili Primož Kozak, Taras Kermauner, Tone Natlačen, Anton Drobnič in Tine Velikonja. Stik z Ljubljančani je obdržal tudi pozneje, ko se je profesor, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja modernistični pesnik, ki je več kot tridesetim generacijam kranjskih gimnazijcev privzgojil ljubezen do domače književnosti in svetovne literature, začel sistematično ukvarjati s tako imenovanimi zamolčanimi književniki emigrantske literature.
Bolj slutili smo tedaj kot vedeli, da ima naš profesor določene "težave z oblastjo", da je tako rekoč pod stalnim natančnim nadzorom. Koga, nismo upali ugibati. Le tu in tam ga nekaj časa ni bilo v šolo, da je bolan, nismo zares verjeli. Bil je namreč edini profesor, ki smo ga res pogrešali, kadar je bil predolgo "bolan". Na začetku sedemdesetih so se v antologijah že začela pojavljati nekatera imena zamolčanih avtorjev, za Balantičevo Muževno stebliko smo nekako še slišali, najbrž nam ga je v šoli mimogrede omenil profesor Pibernik. Leta 1989 je potem izšla Pibernikova monografska študija o Francetu Balantiču, precej odmevna izdaja, kmalu se ji je pridružila monografija pesnika Ivana Hribovška.
Po osamosvojitvi je profesor z vnemo poznavalca in znanjem literarnega zgodovinarja začel nizati knjige o avtorjih, ki so ustvarjali v kulturnih krogih povojne politične emigracije, ki so nam bili v domovini večinoma neznani. Njihova umetnost je bila prepovedana iz ideoloških razlogov, kot da jih sploh ni bilo ... in jih skoraj ne bi bilo v naši zavesti, če jih ne bi naš profesor vztrajno kopal iz pozabe, jim vračal ime in poiskal tisto mesto v zgodovini slovenske književnosti, ki jim pripada. Ob tem je vsaj desetletje gojil tudi zgledno korespondenco z domačimi pesniki in pisatelji, s katero je ohranil mnogo izvrstnega literarnozgodovinskega pričevanjskega gradiva bodočim rodovom raziskovalcev.
