Po terenskih javnomnenjskih raziskavah je levica daleč od absolutne zmage, vašo stranko pa že prehiteva DeSUS.

No, volitve so še odprte. Kar zadeva stranko Zares, večina anket kaže drugače in ohranjamo pozitiven trend. Z rezultati, kot se nam nakazujejo po manj kot letu dni prisotnosti na političnem prizorišču, smo ne le izpolnili, temveč presegli tako lastna pričakovanja kot še veliko bolj pričakovanja drugih. Posebno škodoželjnežev, ki so napovedovali, da smo muha poldnevnica. Je pa iz teh anket razvidno, da se jedru sedanje koalicije obeta prepričljiva nezaupnica. Te stranke niso več v položaju, da bi lahko ponovno sestavile vlado. In to samo po štirih letih vladanja v zelo udobnih okoliščinah in ob zelo visoki štartni podpori.

Glede na to vašo tezo torej lahko rečemo, da Janez Janša beleži veliko zaupnico, saj mu podpora ni padla?

Vendar je to igra z ničelno vsoto. V seštevku so padli, saj je SDS iz prazaveznic posrkal življenjsko tekočino - z eno je v vojni, druga pred izpadom iz parlamenta.

A bistvena je relativna zmaga in možnost sestave koalicije.

Bistvena je zmožnost sestave koalicije. Napačna so razmišljanja, da bi morale vse stranke pripoznati relativnemu zmagovalcu, da mu zaradi nekaj odstotkov prednosti že kar avtomatično pripada podpora za prevzem vlade. Pomembno je, kdo bo sposoben sestaviti koalicijo in še bolj, ali jo bodo povezovale skupne vrednote in program, kar zanima ljudi, ali zgolj privlak oblastnih privilegijev, kar zanima nekatere strankarske liderje.

Toda verjetno Janši, če bo relativni zmagovalec, skupaj s SLS, DeSUS in SNS ne bo težko sestaviti vlade.

To je hipotetičen scenarij, a vseeno zelo težka naloga. Nisem prepričan, da bodo sedanje koalicijske partnerice - pa tudi drugi - po izkušnji sedanje vlade in ob visoki ceni pripravljeni sodelovati v takšnem za-nami-potop projektu, kjer bodo poskušali na Noetovo barko raznih privatizacij in "prihvatizacij" vkrcati še tisto, kar jim v tem mandatu ni uspelo.

Velika konkurenca strank na levici pa je odnesla relativno zmago SD.

To se je, kot bi rekel Janez Janša, nekaj časa bralo v vašem časopisu. Ha, ha... A že dolgo je vsem jasno, da ne drži. Stranki Zares je k temu, da bodo verjeli v možnost spremembe in glasovali zanjo, uspelo pritegniti mnoge, ki sicer ne bi šli na volitve. Raziskave jasno kažejo, da nihanja kakšne druge stranke na levi sredini niso povezana z rastjo stranke Zares.

Toda tekmujete predvsem med seboj.

Ne. Tekmujemo predvsem za neopredeljene volilke in volilce. Za tiste, katerih glasovi so na vsakih volitvah izredno pomembni. Takšna razmišljanja, ki dejansko oporekajo pravici do izbire, so poskus izogibanja odprtosti volitev, ki je očitno marsikomu neprijetna. Predpostavka tega razmišljanja je tudi, da ljudje niso zreli, da nimajo razsodne moči, s katero bi ugotovili, kaj in zakaj stranke počno, v čem je kvaliteta tega dogajanja, in se suvereno odločili. Lanske predsedniške volitve so zadnji dokaz, ki zavrača takšno podcenjevanje.

Ampak nekaj težav s sprejemanjem Boruta Pahorja kot voditelja na levici vsekakor imate.

Stranka Zares je 6. oktobra lani nastala zato, ker je ocenila, da je v politiki premalo izbire. Vso svojo energijo smo posvetili čim natančnejši opredelitvi te izbire, uveljavitvi ciljev nove politike, ne pa vprašanju, kdo je lider kakšne opcije. Smo pa brez težav pripoznali "stanje na terenu", zato sem tudi predlagal džentelmenski dogovor, da s SD in LDS v primeru zadostne podpore oblikujemo koalicijo, ki bi prinesla spremembo. In ta dogovor velja.

Kaj povezuje SD, LDS in Zares? Želja po oblasti ali - če na primer ponovim za Zborom za republiko - skupne korenine v komunističnem režimu?

No, ljudje s takšnimi koreninami so ravno zborovodje teh novokomponiranih demokratov. Sam nikoli nisem bil član partije, v politiki pa sem aktiven od prvih dni, ko smo ta partijski monopol razgrajevali. Te floskule govorijo predvsem o konvertitstvu tistih, ki jih izrekajo. Tisto, kar povezuje LDS, SD in Zares, ni neka strast po oblasti, sicer bi npr. nastopili s skupno listo. Povezuje nas ocena, da bi še en mandat Janeza Janše pomenil razvojni zaostanek in hudo opustošenje demokratičnih ustanov. Pomenil bi dokončno uveljavitev logike, ki razume državo kot last, ki enači državo in vladajočo stranko, ki je nezmožna minimalnega samoomejevanja, ki misli, da se je v 21. stoletju mogoče soočiti z razvojnimi izzivi s komandiranjem z vrha, ne pa s spodbujanjem dialoga, partnerstva in ustvarjalnosti. Vsaka kritika, vsaka pripomba, ki bi kakorkoli izražala senco dvoma o pravilnosti odločitev najpravšnje vseh oblasti, bi bila še naprej razumljena kot domala vojna napoved, z uporabo temu primernih "bojnih" sredstev.

Katere bodo tri bistvene stvari, ki jih ponujate kot alternativo sedanji vladi?

Politika ne sme imeti statusa izjeme, ki ni podvržena nadzoru in zakonom, in se lahko enosmerno vedno vtika v karkoli. Prenehati se mora vmešavati v gospodarstvo na način klientelistično-strankarskega kadriranja in izčrpavanja. Tretja je gotovo pravičnejša delitev tistega, kar ustvarimo. Tu se seznam gotovo ne neha.

Torej ne boste nastavljali svojih kadrov…

… ne bomo imenovali nekvalificiranih ljudi.

V Reporterju je obsežno opisan Golobičev kadrovski vrtiljak. Od Telekomovih mož (Zupana, Tevža, Graška, Vončine) do Mobitelovega Majzlja, takrat prvega moža Pošte Slovenije Alfonza Podgorelca, pa Marjana Kramarja iz NLB... Svoje ljudi ste množično postavljali v nadzorne svete...

Nihče tudi sedanji vladi ni odrekal pravice imenovati predstavnikov v nadzorne svete. Bodimo konkretni in pošteni ter poglejmo, kdo so ti ljudje, od kod so prišli, in primerjajmo njihove reference s sedanjimi. Če pogledate na primer Telekom, vidite, da sta bila leta 2004 nadzornika Franjo Bobinac in Jože Colarič, predsednika uprav dveh praktično največjih gospodarskih družb. V tem mandatu takšnih ni, tam sedijo strankarski veljaki SDS in favoriti družine Petek, ki nimajo nikakršnih kvalifikacij za takšno mesto. Pobudo, da bi Colarič ostal na tem mestu, je nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci, zdaj veleposlanik v Beogradu, odločno zavrnil, ker da ni elektroinženir. Kot da se nadzorni svet Telekoma ukvarja s tiskanimi vezji. Potem pa so namesto šefa uprave farmacevtskega giganta dali na predlog SNS v nadzorni svet profesorja farmacije... Interes vlade je torej bil v tem, da nadzorniki ne znajo brati bilanc. Tja očitno hodijo v glavnem po denar. V prejšnjem mandatu je bilo namreč v nadzornih svetih teh podjetij prepovedano izplačevanje posebnih nagrad iz dobička. Janševa vlada pa je omogočila, da si dosledno izplačujejo maksimalne zneske. Če je bil skupni strošek sejnin in nagrad npr. nadzornega sveta Telekoma leta 2004 okoli 35.000 evrov, je to zdaj naraslo na več kot 280.000 evrov. Omenili ste Pošto Slovenije. Ja, mag. Alfonz Podgorelec je bil član LDS, toda na vodilnih mestih Pošte Slovenije je bil že desetletja prej in o tej dejavnosti predava na fakulteti. Pa se je kdaj zgodilo, da bi "njegova" stranka pred volitvami zlorabila Pošto na tak način, kot zdaj to počne SDS? Na vseh poštnih okencih je v tem mesecu podloga z volilno reklamo SDS.

Možnost za tovrstno oglaševanje ste imele tudi druge stranke.

Ampak ne v času kampanje. Bodimo natančni. Kandidatka SDS Katja Koren, ki je najbrž po naključju letečih slonov predstojnica oddelka, ki te storitve trži, je junija kolegom predstavila to oglaševalsko možnost in jim istočasno povedala, da je za september te podloge in tudi predpražnike na vhodu že rezervirala SDS. In šele potem so za pokvarjen alibi poslali ponudbo drugim. Morda bi lahko vzeli predpražnike, ker se jim je SDS kasneje odpovedala, saj so verjetno ugotovili, da bo preveč ljudi pred vstopom v pošto zavilo še v blato. Vsekakor gre za nezaslišan klientelizem in koruptivno zlorabo.

Torej so bili vsi kadri, ki ste jih nastavljali vi, dobri, vsi sedanji kadri pa so slabi?

Nihče ni govoril o vseh. Govorim o principu. Z veseljem se o vsakem konkretnem primeru pogovarjam z vami ali kom iz SDS.

Pojavlja se tudi očitek, da ste posegali v medije. Da ste, kot na primer pravi Branko Grims, klicali v oddajo TVS in naročali, kaj naj vpraša novinar…

In to naj bi naročil Jožku Možini, ki je vodil tisto oddajo? To pa je leteči Grims.

Za odgovornega urednika Dela ste po besedah Andrijane Starina Kosem želeli postaviti Miho Kovača.

Kolikor sem bral ta smešna podtikanja, so omenjali upravo Dela. Ne vem sicer, kako bi lahko komu kaj naročal, sem pa zadnji na svetu, ki bi komurkoli svetoval zaposlitev v katerikoli službi, kjer bi imela roko nad njim oseba, kot je ona. Te kazni ne bi privoščil nikomur.

Drži se vas predznak starega LDS-ovca, vtis o aroganci, klientelizmu takratne oblasti…

To lepijo na vse, ki jih je Janša in njegova diskreditacijska mašinerija razglasi za nasprotnike njihove resnice. Kot smo lepo videli v sobotnem Objektivu, sodite pod takšne oznake tudi vi, vaš časopis in še množica drugih... Za to stalinistično mentaliteto obstajajo zgolj "naši" in "drugi", ki so sovražniki. Tretje možnosti ni. Zato v tem mandatu vojna z vsemi institucijami, ki so po svoji naravi - nekatere tudi v ustavnem smislu - neodvisne, izvzete iz te sprevržene logike. Karkoli si kdo misli o preteklih vladah - takšnega pojmovanja nikoli ni bilo.

Toda to je obremenitev vaše politične poti?

Seveda je. Nikomur ni vseeno, s čim ga obkladajo. Zakaj pa mislite, da sem težko sprejel vlogo predsednika? To gotovo lajša delo političnih nasprotnikov in otežuje pot stranki Zares. Nimam druge izbire, kot da delujem po svoji vesti, in sem še vedno zainteresiran z vsakomer pogovarjati se o dejstvih. Tudi zato sem predsednika SDS pozval na soočenje. A ve, da bi tam moral postreči z argumenti, ki jih nima, zato si s tem ne maže rok, ampak to umazano delo zahrbtno opravljajo njegovi brezplačniki oziroma ničvredniki.

V zadnjem času se pogosto pojavljajo razmišljanja, da bi bil mandatar levice Zoran Janković. Jemljete s tem predlogom kredibilnost Pahorju?

Z naše strani ni bilo storjeno nič, kar bi Pahorju jemalo kredibilnost. Moja prvenstvena naloga je, da si prizadevam za uveljavitev stranke Zares. S tem tudi največ naredimo za spremembo oblasti. Vsa ugibanja o alternativnih mandatarjih gredo mimo nas, ker smo osredotočeni na parlamentarne volitve. Bomo pa glede prihodnje vlade, če bomo v njej, skušali doseči, da bi bila v njej polovica ministric. Sami bomo na ta mesta vsekakor predlagali polovico žensk.

Lahko o Borutu Pahorju poveste kaj lepega?

Zanesljivo. Je korekten v odnosu in izjavah, ko se opredeljuje do stranke Zares. To ga vzpostavlja kot odgovornega politika, ki zna ohraniti treznost tudi v tekmovalnem obdobju.

Menite, da bi moral relativni zmagovalec najprej dobiti mandat za sestavo vlade?

Takšna je bila dosedanja praksa v Sloveniji. Doslej ji ni nihče nasprotoval razen Janeza Janše leta 1996, ko je relativnemu zmagovalcu dr. Janezu Drnovšku oporekal pravico do mandatarstva.

In kaj mu je ponujal?

V gostilni Pečarič sva se z Drnovškom sestala s predsedniki treh - kot so tedaj rekli - pomladanskih strank: Marjanom Podobnikom, Lojzetom Peterletom in Janezom Janšo. Zelo so se trudili, da bi pripadlo mandatarstvo Podobniku. Drnovšku so obljubljali podporo na predsedniških volitvah leta 1997, za kar se je zahvalil, češ da mu njihovi trije glasovi podpore odnesejo tristo tisoč drugih... Druga limanica pa je bila, da bi z lobiranjem znotraj Evropske ljudske stranke zagotovili podporo za mesto generalnega sekretarja OZN.

Govorite o novi politiki, Golobič, Biščak, Lahovnik, Gantar, Zalokar Oražem, Vajgl, Kopač, Jakič, Urbar, Lahovnik, Krebs, Trofenik, Posedel pa so vse stara imena. Gre torej za novo politiko ali za pravo pot?

Našteli ste 13 imen, jaz vam lahko naštejem vsaj 70 drugih imen kandidatk in kandidatov, za katere po večini še niste slišali, a to ne pomeni, da jih ni. Tudi skozi kandidatno listo se jasno kaže nova politika. In zanesljivo ne gre za pravo pot. Pravopotnost je bila v zgodovini zmeraj uničujoča. To je ozkotirna železnica preteklosti. Pravovernost se je izkazala le v neutrudnem proizvajanju in uničevanju krivovercev, heretikov. Nova politika je na strani slednjih, kajti razvoj in napredek družbe sta odvisna od odprtosti, dialoga, od strpnosti, od ustvarjalnih ljudi, ki ne verjamejo v eno in edino posvečeno pravo pot.