Sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja je potreben sprememb

»Bliža se čas, ko bodo prvi zavarovanci vključeni že deset let in bodo ob odhodu v pokoj tudi upravičeni do izplačila teh sredstev v obliki pokojninskih rent,« je povedal Lojze Grobelnik iz Moje Naložbe. »Se bo pa izkazalo, da bo ponekod poštar pozvonil dvakrat na mesec in prinesel pokojnino tako iz prvega stebra kot pokojnino iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, nekje pa bo prišel le enkrat.« (Foto: Tomaž Klipšteter)

Številni izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja imate letos pri upravljanju sredstev negativne donose. Kako bo finančna kriza vplivala na vaše poslovanje in navsezadnje na premoženje zavarovancev?

Izvajalci, ki se ukvarjamo z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, smo vpeti v evropski in svetovni trg vrednostnih papirjev in z vsemi vlagatelji delimo enako usodo. Naši zavarovanci so po drugi strani upravičeni do zajamčenega donosa, ki zagotavlja določeno obrestno mero, vezano na dolgoročne vrednostne papirje. Ta v nasprotju z drugimi naložbami zavarovancem tudi v letošnjem letu zagotavlja pozitiven donos, četudi minimalen.

Če se bo kriza nadaljevala, ste sposobni vzdrževati razmerje med rezervacijami in preostalimi sredstvi?

Eden temeljnih pogojev za izvajalca pri upravljanju je kapitalska ustreznost. Če sredstva od rezervacij ne bodo zagotovljena oziroma ne bodo pokrivala zajamčenega donosa, ga bodo morali zagotavljati izvajalci iz lastnih sredstev. Če se bo to razmerje porušilo, bodo morali tako lastniki zagotoviti sredstva v okviru dokapitalizacije, pri tem pa pride v ospredje predvsem njihova kapitalska moč.

Kako ste se odzvali na spremenjene razmere na trgu?

Zmanjšali smo izpostavljenost delnicam in povečali delež sredstev v obvezniškem delu. Temu je sledila večina izvajalcev, imajo pa nekateri še vedno nekoliko večji delež sredstev v delnicah.

V takšnem obdobju je pomembno vlogo gotovo odigral institut zajamčenega donosa. Kljub temu so tekoči negativni donosi zavarovancem pobrali pretekle nadzajamčene donose.

Pri vsakem dolgoročnem varčevanju so nihanja. Resda so varčevalci v vzajemnih skladih v preteklosti imeli visoke donose, a so ti v zadnjem obdobju tudi veliko izgubili. Treba je omeniti, da gre pri pokojninskih skladih za konservativno naložbeno politiko, kjer je stopnja tveganja nizka. Gre pa za donos v daljšem obdobju, ki sega nekje do pet odstotkov na leto.

Stroka je soglasno prepričana, da je zajamčena donosnost škodljiva. Kako gledate na to?

Izvajalci se res počutimo nekoliko omejeni, saj zajamčena donosnost na mesečni ravni predstavlja določene težave. Veljalo bi razmišljati v dveh smereh. Če zajamčeni donos že obstaja, bi ga bilo treba zagotavljati na letni ali medletni ravni. To bi upravljavcem omogočilo aktivnejša vlaganja, poleg obveznic tudi v druge oblike vrednostnih papirjev.

So bojazni, da današnja mladina pokojnin ne bo dočakala, upravičene?

Kako bo s pokojninami, je eno ključnih vprašanj. Gotovo bo izbran koncept, ki bo usmerjen v neko obliko solidarnosti, bo pa večjo odgovornost za zagotovitev sredstev za to obdobje življenja nosil posameznik, ki se bo moral aktivneje vključevati v različne oblike varčevanja, da bo pridobil dodatna sredstva.

Sedanja vlada je odgovornost reforme pokojninskega sistema preložila na prihodnji mandat oziroma vlado. Smo prepozni?

Vlada ali politika je svoj del odgovornosti opravila konec leta 1999, ko je bil sprejet ZPIZ in s tem pokojninska reforma. Od takrat bistvenih dopolnitev ni bilo, zgolj uskladitve s posameznimi evropskimi direktivami. Ni bilo pa sprememb, ki bi omogočale boljši pristop k zavarovancem in vključitev širšega kroga ljudi. Prihodnja vlada bo morala v razmeroma hitrem obdobju zagotoviti, da bi zavarovanci vplačevali tudi višje premije, od katerih bi nato prejemali dodatno pokojnino.

Bi morala politika tu odigrati bolj aktivno vlogo in kakšno?

Tako kot je bila pokojninska reforma v obdobju od 1995 do 1999 skupen nacionalni projekt, bi moralo biti področje pokojnin in dodatnega pokojninskega zavarovanja še naprej vpeto med vse socialne partnerje.

Na katerih področjih so potrebne spremembe?

Na primer na področju davčnih olajšav. Z dodatnimi olajšavami bi morali spodbuditi vključitev večjega števila posameznikov, kar pomeni razlikovanje med kolektivno in individualno davčno olajšavo. Prav tako bi morali preučiti možnost odprave obdavčitve pokojninske rente, kar bi bila zelo pomembna spodbuda tudi pri vključevanju in dodatnih vplačilih. Vprašati se moramo tudi, ali želimo, da je ta oblika varčevanja obvezna za vse aktivne zaposlene, ali pa jo prepuščamo izključno prostovoljni bazi. V Sloveniji je to področje že delno urejeno, saj so vanj obvezno vključeni javni uslužbenci.

Zakaj se ne bi zavarovanci raje odločili za vlaganje v delnice, saj so na dolgi rok bistveno donosnejše?

Področje pokojninskega zavarovanja ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), na podlagi katerega je tudi zastavljena naložbena politika izvajalcev. Trenutno zavarovancem tudi ne moremo ponuditi različnih naložbenih politik. Je sicer ideja, da bi imeli izvajalci neki krovni sklad s podskladi z različno naložbeno politiko. Mlajši zavarovanci bi se lahko odločili za nekoliko bolj tvegano varčevanje, tisti pred upokojitvijo pa bi bili vključeni v bolj konservativen sklad z večjim delom naložb v obveznicah.

Izvajalci opozarjate tudi, da bi morali vzpostaviti neki mehanizem oziroma primerljivost različnih vrst izvajalcev predvsem pri donosnosti sredstev?

Donosnost je gotovo eden pokazateljev uspešnosti izvajalca, tako da bi morali zagotoviti primerljivost teh podatkov. Le tako jim lahko potencialni zavarovanec ob pregledu in izbiri pokojninskih načrtov resnično zaupa in si izbere najprimernejšega izvajalca, tako po vsebini kot po doseženih rezultatih. Naj opozorim, da lahko prihaja do različnega vrednotenja naložb pri različnih izvajalcih, gotovo pa so pomembni tudi elementi informiranja javnosti o teh podatkih. Vzajemni pokojninski skladi so namreč dolžni rezultate mesečno objavljati, medtem ko morajo pokojninske družbe in zavarovalnice to narediti le enkrat na leto.

Se strinjate, da bi morali v pokojninsko varčevanje vključiti tudi klasične vzajemne sklade, kot so naredili, denimo, v ZDA?

Že dlje časa poteka razprava, kdo vse se naj ukvarja z dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Ali naj obstoječemu krogu izvajalcev priključimo še družbe za upravljanje, ki so sicer upravljavci premoženja v okviru vzajemnih skladov. Zakaj so bile torej že leta 2000 v pokojninski zakonodaji uvedene pokojninske družbe kot edine specializirane za to obliko varčevanja. Iz tega izhaja, da je bil že v tistem obdobju cilj, da bi se z dodatnim pokojninskim zavarovanjem ukvarjali pretežno specialisti. To po eni strani zagotavlja preglednost in javnost poslovanja. Treba bo poiskati dogovor, ali širiti ta krog izvajalcev, ali jih v kakšnem segmentu tudi ožiti. V Sloveniji namreč le ni tako velikega števila zavarovancev, saj ima v tujini zgolj en pokojninski sklad tudi več kot 700.000 vključenih zavarovancev.

Ni opaziti vidnejše oglaševalske kampanje, s katero bi državljane osveščali o problematiki in možnih rešitvah?

Do zdaj je bila aktivnost izvajalcev usmerjena na kolektivno vključitev, pri čemer smo se neposredno obračali na delodajalce oziroma na vodstva podjetij. Po sedmih letih je rezultat tega, da je 90 odstotkov vseh zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja vključenih prek kolektivne sheme, kar pomeni, da del ali celotno premijo zaposlenim vplačuje delodajalec.

Kaj pa individualni zavarovanci?

Če bi uvedli dodatno olajšavo, neodvisno od olajšave delodajalca, potem bi se gotovo pojavil tudi interes po dodatnem individualnem ozaveščanju in vlaganju v neposredno trženje. Ni toliko pomembno, kdo je oglaševani izvajalec, gre bolj za to, da so ljudje seznanjeni s pomenom in nujnostjo vključitve v drugi pokojninski steber.

Nekateri izvajalci so nam v zadnjem času posredovali neresnične podatke o doseženem donosu. Je težava v nadzoru, kakšen je postopek poročanja nadzornim organom?

Izvajalci smo v skladu s predpisi dolžni nadzornim inštitucijam predložiti četrtletna poročila, te pa tudi v primeru nepravilnih podatkov ustrezno ukrepajo. Drugo je, kakšne podatke izvajalci posredujemo novinarjem, skratka, zainteresirani javnosti, kjer pa so možne različne interpretacije. Težiti je treba k temu, da za vse veljajo enake podlage, podzakonski predpisi in pravila. Kdo bo sicer odpravljal to neprimerljivost in različne razlage podatkov?

Kako bi ocenili delo nadzornih inštitucij?

Nadzorne inštitucije - Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija za trg vrednostnih papirjev - med rednimi pregledi hujših kršitev niso ugotovile. Torej je sklepati, da izvajalci za zdaj korektno izpolnjujemo svoje obveznosti. Bi pa lahko bili nadzorni organi bolj dejavni, posebno pri vzpostavljanju zahtev o enotnosti teh podatkov.

Ne sodi to v zakonodajno področje?

Za izvajanje in delovanje dodatnega pokojninskega zavarovanja je odgovorno predvsem ministrstvo za delo. Ministrstvo je namreč tisto, ki odobri pokojninski načrt in odobri ali zavrne njegove spremembe. Prav pokojninski načrt pa je ključni in temeljni element v razmerju izvajalec - zavarovanec. Prvi in edini organizirani sestanek vseh izvajalcev na ministrstvu za delo, na katerem sta bila prisotna minister in državna sekretarka, je bil konec oktobra 2001. Očitno ocenjujejo, da je zadeva uspešna, zadovoljiva, mislim pa, da bi se dalo že v preteklosti, predvsem pa v prihodnjem obdobju narediti več.

Poslanec SD Dušan Kumer je pred dnevi na "protitajkunski" seji izjavil, da pokojninski skladi in družbe nalagajo pokojninske premije v obveznice slamnatih podjetij, prek katerih se menedžerski odkupi izvajajo. To naj bi bil po njegovih besedah ključni razlog nizkih donosov pokojninskih skladov, ljudje pa bodo čez leta ostali brez pokojnin.

Izjava me je resno zaskrbela, saj je bila predstavljena kot stališče poslanske skupine SD. Če izvajalci to počnemo - izjava ni bila izrečena s pogojnikom - potem to zahteva nekaj jasnih in nedvoumnih odgovorov na to, katere nadzorne organe so obvestili oziroma ali so proti izvajalcem podali kazensko ovadbo, saj to pomeni, da odgovorni ljudje pri izvajalcih zavestno počnemo kaznivo dejanje. Če je bilo konec junija zbranih za 1,135 milijarde evrov sredstev, je trditev, da bodo ljudje ostali brez pokojnin, izjemno skrb zbujajoča in zahteva takojšnjo ukrepanje.

Je šlo za populistično izjavo?

Tega si ne bi upal reči, saj gre za stališče poslanske skupine in stranke, ki resno načrtuje svoj prihod na oblast. Zato gre za vprašanje, ki terja resen in javen odgovor. Če ga ne bo, gre za očitno izkoriščanje zgolj v politične namene, to pa zahteva javno opravičilo izvajalcem.

tomaz.modic@dnevnik.si

Nujne spremembe pokojninskega sistema

Neobračunavanje davka na doživljenjsko rento kot znižanje substituta znižanja pokojnine iz naslova obveznega zavarovanja;

dodatna davčna spodbuda za posameznike, ločena od olajšave za delodajalca;

prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ) postane obvezno (po vzoru Hrvaške, Makedonije in Romunije);

zagotoviti, da za vse izvajalce veljajo enaki pogoji in pravila poslovanja;

poenotenje nadzornih institucij (trenutno dva ločena nadzornika - AZN in ATVP - z različnimi zahtevami do vsebinsko enakih področij DPZ);

naložbena politika brez zajamčenega donosa za določene kategorije zavarovancev;

krovni skladi ter podskladi z različnimi naložbenimi politikami z davčnimi olajšavami in deloma zajamčenim donosom;

prenos pokojninskih skladov k specializiranim izvajalcem DPZ - pokojninskim družbam;

ZVPSJU: javnim uslužbencem pod dogovorjenimi pogoji zagotoviti prosto izbiro izvajalcev DPZ.