"Hladna vojna bi morala ostati tam, kamor sodi - v zgodovinskih knjigah"

19. 05 - Geoplin: "Dobava plina poteka nemoteno, redukcij ne pričakujemo". Tudi sicer morebitna kratkoročna prekinitev dobav po njihovi oceni verjetno ne bi imela neposrednega vpliva na Slovenijo, saj je poraba na slovenskem trgu v primerjavi z vsemi uvoženimi količinami ruskega plina v Evropo razmeroma majhna.

Ultimat "popolna neumnost"

18. 50 - Seleznjov je v prestolnici Krima Simferopol za AFP pojasnil, da so ukrajinski vojski Krimu postavili ultimat, "da mora priznati proruske oblasti, položiti orožje in oditi ali pa se pripraviti na napad". Kdaj se ultimat izteče, ni znal točno povedati. Kot je dejal, se govori o različnih urah - 1., 2. ali 3. uri zjutraj po lokalnem času v torek.

Po poročanju britanske mreže BBC je ukrajinski vojski na Krimu omenjen ultimat do torka do 5. ure po lokalnem času (do 4. ure po srednjeevropskem) postavil Aleksander Vitko, poveljnik ruske črnomorske flote, ki je nameščena na polotoku.

Črnomorska flota je poročila o ultimatu označila za "popolno neumnost". "Navajeni smo na dnevne obtožbe o uporabi sile proti našim ukrajinskim kolegom," je dejal neimenovani predstavnik flote po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax.

18. 46 - Ashtonova poziva Rusijo, naj vojaške vrste vrne v svoje baze in naj se udeleži posvetovanja z Ukrajino. V tem tednu pričakuje tudi srečanje vodij EU in predsednikov držav.

18. 38 - Zaradi potencialno katastrofalnih posledic morebitne ruske vojaške intervencije v Ukrajini so potonili tudi ruski trgi, indeksi borz v Moskvi so izgubili tudi več kot 12 odstotkov.

18. 34 - Ovse bo danes zvečer začel nameščati opazovalce v Ukrajini, ki lahko "podajo neodvisna dejstva in oceno razmer na terenu," je dejala Nulandova novinarjem ob robu posebnega zasedanja Ovseja o Ukrajini.

18. 25 - "Finančne in trgovske vezi med Ukrajino in območjem evra so razmeroma skromne," je danes na odboru Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve poudaril Draghi. Skladno s tem je ocenil, da bo gospodarski vpliv krize v Ukrajini na območje evra "razmeroma omejen".

18. 08 - Če Rusija kmalu ne popusti, bo s strani EU deležna načrtno usmerjenih ukrepov, je poudaril francoski zunanji minister Laurent Fabius.

18. 01 - DEJSTVO: Mila zima in izboljšana infrastruktura pomenita, da sta Evropa in Ukrajina letos manj odvisni od ruskega zemeljskega plina kot sta bili v preteklih letih. Ukrajinska kriza zato naj ne bi pretirano vplivala na zaloge plina.

17. 58 - DEJSTVO: Rusija je za ZDA in Kitajsko tretja največja gospodarska partnerica EU. V letu 2012 je EU vanjo izvozila za 123 milijard evrov dobrin.

17. 55 - Oglasila se je organizacija OVSE in izrazila pripravljenost na nemudno ukrepanje.

17. 31 - Varnostni svet Združenih narodov se bo danes ob 21.30 po srednjeevropskem času znova sestal na javni razpravi o razmerah v Ukrajini in njeni avtonomni republiki Krim, je sporočilo luksemburško predsedstvo VS ZN. Sejo so sklicali na zahtevo Rusije.

17. 15 - "Upam, da se bomo strinjali glede poziva Rusiji, naj umakne oborožene sile na izhodiščne položaje, naj odstopi od trenutnega posredovanja in naj se vzdrži nadaljnjih dejanj agresije," je dejal namestnik britanskega zunanjega ministra David Liddington. Prav tako želimo ruski vladi jasno povedati, da bo čutila posledice, če bo vztrajala pri sedanjem ukrepanju, je še napovedal.

17. 11 - Biden po telefonu pozval Medvedjeva k umiku ruskih sil iz Ukrajine in k vzpostavitvi mednarodnih varovalk v državi.

16. 52 - Po poročanju tiskovne agencije Ria je vodja ruskega parlamenta dejal, da zaenkrat še ni nikakršne potrebe po tem, da bi Rusija v Ukrajino poslala oborožene sile.

16. 45 - Ukrajinsko obrambno ministrstvo je Rusijo obtožilo, da je na Krim poslala dodatnih 6000 vojakov. Proruske oblasti na Krimu pa trdijo, da je na njihovo stran prešlo 6000 ukrajinskih vojakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po poročanju dopisnika britanske mreže BBC je Krim dejansko pod nadzorom ruske vojske, čeprav ni bil izstreljen noben strel. Dve veliki ukrajinski vojaški oporišči sta obkoljeni, ključna infrastruktura, kot so letališča, so prav tako zasedli ruski vojaki.

16. 42 - Francoska tiskovna agencija AFP prav tako poroča, da so oporišča ukrajinske vojske na Krimu obkoljena z oboroženimi moškimi, a dodaja trditve oblasti v Kijevu, da so oporišča še vedno pod nadzorom ukrajinske vojske, ki je zavrnila predajo. Število ruskih vojakov na polotoku je veliko večje kot ukrajinskih, navaja BBC.

16. 40 - Poveljniki ukrajinske mornarice so danes potrdili zvestobo Kijevu kljub poskusu proruskega osebja, da bi vstopili v sedež mornarice v Simferopolu, da bi jih prisili v zamenjavo strani, navaja BBC. Poveljnik ukrajinske mornarice, admiral Sergej Gajduk je zagotovil, da mornarica ne bo dovolila uporabe svojega orožja in prelivanja krvi na svojem območju, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Gajduk je vodenje ukrajinske mornarice prevzel, potem ko je v nedeljo Denis Berezovski prestopil na stran proruskih oblasti na Krimu. Te so ga že imenovale za poveljnika njihove mornarice.

16. 39 - Ruski premier Dimitrij Medvedjev in ameriški podpredsednik Joe Biden sta po telefonu danes razpravljala o krizi v Ukrajini, je tiskovna agencija Interfax citirala predstavnico ruskega premierja. Medvedjev je ponovil, da je treba zaščititi interese vseh prebivalcev Ukrajine.

16. 35 - Rusija je sicer danes opozorila, da kritike Nata o ruskih akcijah na Krimu ne pomagajo pri stabilizaciji stanja v državi, piše Reuters.

16. 30 - Kriza v Ukrajini znižuje tudi tečaje vrednostnih papirjev na borzi na Wall Streetu. Pred tem so izgube utrpeli vlagatelji tako na borzah v Evropi kot Aziji, za krepkih deset odstotkov so se v povprečju znižali tudi tečaji delnic na borzi v Moskvi. V bojazni pred zaostritvijo spora vlagatelji svoje prihranke vse bolj selijo v surovine in ostale varnejše naložbe, pravijo borzni posredniki.  Najhitreje se cenijo delnice bank. Delnice banke Citigroup so se pocenile že za 1,50 odstotka, Bank of America za 1,69 odstotka. Na Wall Streetu se med drugim trguje tudi z delnicami ruskega spletnega iskalnika Yandex, katerih tečaj se je doslej znižal za 12,80 odstotka.

16. 20 - Po poročanju tiskovne agencije, ki se sklicuje na neimenovan vir na ukrajinskem obrambnem ministrstvu, so ruske sile na Krimu ukrajinski vojski sporočile: časa imate do 4. ure zjutraj. Predajte se, ali pa se pripravite na "vihar", torej na njihovo vojaško posredovanje. Ker je vir neimenovan, zaenkrat ni znano, ali je grožnja sploh resnična.

16. 10 - Prebivalci Krima bodo na referendumu odločali tudi, ali se bo območje prestavilo na moskovski čas, poroča ruska državna agencija Itar Tass, sklicuje pa se na predsednika regionalnega parlamenta Vladimirja Konstantinova.

15. 55 - Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je danes dejal, da je Avstrija kot predsedujoča Svetu Evrope zaradi krize v Ukrajini in ruske kršitve mednarodnega prava sklicala izredno zasedanje sveta. Po njegovih besedah je zasedanje Sveta Evrope pomembno predvsem zato, ker je članica tudi Rusija. Kurz je ob tem izrazil prepričanje, da je treba za razrešitev spora najprej uporabiti organizacije, kot sta Svet Evrope in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), v katerih je zastopana Rusija, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. "Hladna vojna bi morala ostati tam, kamor sodi. V zgodovinskih knjigah," je v izjavi še poudaril Kurz.

15. 50 - Jose Manuel Barroso je danes v Berlinu napovedal, da se bodo po srečanju zunanjih ministrov EU zelo kmalu sestali še voditelji evropskih držav, ki bodo poskušali oblikovati skupni odziv. Dodal je še, da EU trenutno v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom pripravlja paket finančne pomoči Ukrajini, ki je pred finančnim zlomom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15. 48 - Notranji ministri članic salzburškega foruma so se danes v Bruslju preventivno pogovorili o tem, kako bodo ukrepali, če bi kriza v Ukrajini okrepila migracijske pritiske. Za zdaj niso zaznali nobenih posebnosti na meji. Dogovorili so se, da se bodo sproti obveščali in usklajevali, je pojasnil slovenski notranji minister Gregor Virant.

15. 45 - Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je medtem danes posvarila, da se lahko rusko poseganje po Krimu spremeni v zamrznjen konflikt. "Obstaja veliko tveganje, da se bo pojavil zamrznjen konflikt na Krimu," je dejala predsednica v času, ko ruska vojska na Krimu povečuje svojo prisotnost.

15. 40 - Poljski predsednik Bronislaw Komorowski pa je zaradi dogajanja v Ukrajini zahteval "posvetovanja v skladu s 4. členom Severnoatlantske pogodbe". Ta člen predvideva, da se pogodbenice Nata med seboj posvetujejo, kadarkoli je po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katerekoli pogodbenice.

15. 35 - Rusko zunanje ministrstvo se je danes odzvalo na izjave ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja in komentirali, da so grožnje proti Rusiji nesprejemljive, poroča Reuters. Kerry je namreč v nedeljo ostro obsodil rusko nasilje v Ukrajini.

15. 30 - Še pred tem je Moskva ostro kritizirala člane skupine osmih najbolj razvitih držav na svetu (G8), ki so ustavili priprave na vrh skupine, ki naj bo junija potekal v Sočiju. V Moskvi so prepričani, da za takšno odločitev ni nikakršnih temeljev ter da ne škodi le tem državam, ki v Soči ne želijo priti, ampak celotni mednarodni skupnosti, o navedbah ruskega zunanjega ministrstva poroča Reuters.

15. 20 - Dogajanje v Ukrajini bo močno vplivalo tudi na slovenska izvozna podjetja. Izvoz v državo je lani dosegel več kot 220 milijonov evrov, letos pa bi zaradi negotovih razmer lahko znašal tudi do pol manj, je za STA ocenil direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Aleš Cantarutti. Zaradi napetosti in protestov se je povpraševanje po izdelkih v Ukrajini močno zmanjšalo, manj je naročil, problemi pa so tudi z logistiko. "Sklepanje novih poslov je v tej situaciji skoraj nemogoče, kar je velika težava za tiste, ki so sredi dogovarjanja. Za tiste, ki pa že poslujejo in imajo ustaljene kanale, pa je težava velika negotovost," ocenjuje Cantarutti.

Po njegovem prepričanju bi lahko v Ukrajini, ki spada med 20 največjih slovenskih izvoznih trgov, hitro govorili o izgubljenem letu. "Predvsem je problem v tem, da ne bo javnih naročil, saj država ne deluje. Ne bo infrastrukturnih investicij, kjer je vpletenih kar nekaj slovenskih podjetij," je dejal Cantarutti.

Slovenski izvoz v Ukrajino je po podatkih GZS v prvih enajstih mesecih lani znašal 223 milijonov evrov, kar je 11 odstotkov več kot predlani. Povečal se je tudi uvoz iz države, in sicer za 67 odstotkov na dobrih 17 milijonov evrov.

15. 05 - Vsi skupaj se moramo potruditi in narediti vse, da v Ukrajini ne pride do oboroženega spopada, je v izjavi novinarjem v DZ poudarila premierka Alenka Bratušek. To bi bilo namreč po njeni oceni zelo slabo za vse, najslabše pa za ljudi v Ukrajini. Tudi zato pobuda vlade za posredniško vlogo v ukrajinsko-ruskem sporu.

Predsednik republike Borut Pahor je medtem danes v sporočilu za javnost pozdravil vse diplomatske napore mednarodne skupnosti, ki bi rešili nevarno zaostrovanje razmer po mirni poti. Pri tem je izpostavil pomen spoštovanja mednarodnopravnih obveznosti, zlasti sporazuma iz Budimpešte iz leta 1994, ki Rusko federacijo izrecno zavezuje k spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, so sporočili iz predsednikovega urada.

15. 00 - Slovenija bo danes predlagala dvostransko srečanje Erjavca z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, ki ne bi bilo klasično dvostransko srečanje, ampak srečanje v imenu EU o tem, kako pripeljati stvari na diplomatske tirnice, je pojasnil minister. Za to pobudo se je Slovenija po Erjavčevih besedah odločila, ker ima zelo dobre politične in druge odnose z Rusijo, ki niso zgodovinsko obremenjeni, in ker ima tudi sam zelo dobre prijateljske odnose z Lavrovom. Ocenjujem, da bi lahko Slovenija v tem kontekstu odigrala pozitivno vlogo v prizadevanjih za zmanjšanje napetosti in iskanje politične rešitve, je poudaril minister.

Na odzive na slovensko pobudo bo treba še počakati. A omenjena bilaterala bi lahko na primer pripeljala do vabila Lavrovu na naslednje ministrsko zasedanje. Vodja ruske diplomacije se sicer že sedaj najmanj dvakrat na leto udeležuje sestankov kolegov iz EU, a sedaj je prava priložnost, da spet pride in da se pogleda, kaj skrbi Rusijo in kje so razlogi, da je ravnala, kot je, je pojasnil Erjavec.

14. 50 - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je danes v Ženevi posvaril pred zaostritvijo ukrajinskega konflikta. "Zelo pomembno je, da se razmere umirijo in da pride do konstruktivnega dialoga, ki bo vključeval ZN in regionalne organizacije," je dejal Ban. Pozdravil je tudi predlog ZDA o napotitvi opazovalcev Ovse v Ukrajino, o njem pa bo še danes govoril z ruskim zunanjim ministrov Sergejem Lavrovom.

Generalni sekretar ZN je pred srečanjem z Lavrovom Rusijo pozval, naj se izogiba dejanjem, ki bi zaostrila ukrajinsko krizo, ter se poslužuje konstruktivnega dialoga. "Pomembno je zagotoviti popolno spoštovanje in ohranitev ukrajinske neodvisnosti, enotnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti," je novinarjem ob robu zasedanja sveta Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi dejal Ban.

14. 40 - Ruski veleposlanik pri Ovseju Andrej Kelin je dejal, da Rusija še ni pripravljena podpreti napotitve opazovalne misije Ovseja v Ukrajino, opozoril pa je tudi na dosedanje mešane rezultate opazovalnih misij Ovseja. "Nekatere misije so pomagale državam, ki so bile v konfliktu, nekatere pa so prispevale k poslabšanju," je dejal Kelin.

13. 57 - V ukrajinski avtonomni republiki Krim je v zadnjih 24 urah pristalo deset ruskih bojnih helikopterjev in osem vojaških tovornih letal, s čimer je Moskva kršila dogovor med državama glede prisotnosti ruskih vojaških sil v Ukrajini, so danes sporočile pristojne ukrajinske oblasti. Kijev o premikih ruske vojske ni bil obveščen, kljub dogovoru med Rusijo in Ukrajino o namestitvi ruske črnomorske flote v pristaniškem mestu Sevastopol na Krimu iz leta 1997, ki predvideva, da mora Moskva Ukrajino o tovrstnih premikih obvestiti vsaj 72 ur vnaprej, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

13. 55 - Ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuk je Rusijo obtožil, da je na Krim poslala dodatnih 6000 vojakov. Moskva je medtem tudi naročila gradnjo strateško pomembnega mostu do Krima, o katerem se je Rusija leta 2010 dogovorila z nedavno odstavljenim ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem. Kot je sporočil ruski premier Dimitrij Medvedjev, naj bi se dela na štirikilometrski povezavi od mesta Kerč na ruskem polotoku Taman do Krima začela kmalu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

13. 50 - Ruski energetski velikan Gazprom ne izključuje možnosti, da bi zaradi nemirov in politične napetosti v Ukrajini prišlo do motenj v dobavi plina Evropi, si v podjetju prizadevajo, da bo dobava kar najbolj nemotena, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Ukrajina bo sicer Gazpromu, ki tej državi plin dobavlja po znižani ceni, vrnila 400 milijonov evrov od skupno 1,55 milijarde dolarjev dolga, je dejal ukrajinski minister za energetiko Jurij Prodan.

Kljub temu, da Ukrajina še ni poravnala vsega dolga do Gazporoma, pa ji ta še vedno dobavlja plin po znižani ceni, vendar pa v ruskem energetskem velikanu ne vedo, koliko časa bodo to še počeli. Ukrajina je namreč poravnala le del obveznosti za februarsko dobavo plina, medtem ko prejšnji računi ostajajo neporavnani.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov je dal sicer že v začetku februarja vedeti, da je Rusija zaskrbljena zaradi naraščajočega ukrajinskega dolga zaradi neplačevanja plina. V skladu z dogovorom, ki sta ga konec lanskega leta podpisala sedaj že odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič in ruski predsednik Vladimir Putin, Ukrajina Gazpromu za plin sicer plačuje za tretjino nižjo ceno od tržne.

13. 40 - Ukrajinski premier je danes opozoril, da bi konflikt v Ukrajini uničil regijsko stabilnost, poroča Reuters. Zanikal je, da bo nova vlada po odstavitvi Janukoviča nacionalizirala zasebna podjetja. „Vedno sem bil in ostajam podpornik diplomatske rešitve krize, saj bi konflikt uničil temelje stabilnosti v celotni regiji,“ je poudaril Jacenjuk. Ponovil je, da se bo vlada strinjala s kakršnimikoli pogoji, ki jih bo Mednarodni denarni sklad (IMF) postavil za zagotovitev finančne pomoči.

13. 15 - Protestniki, zvesti Rusiji, so danes zasedli spodnje prostore območne vlade na vzhodu Ukrajine v kraju Doneck, je za Reuters potrdila priča.Isto naj bi se zgodilo tudi v Odesi. Protestniki so sicer skušali osvojiti še višja nadstropja stavbe, a dvigalo ni delovalo, po stopnicah pa tudi niso mogli iti. Na vrhu 11-nadstropne stavbe plapola ruska, ne pa ukrajinska zastava, poroča Reutersov dopisnik.

Pred zgradbo se je pred tem po ocenah AFP zbralo med 3000 in 4000 protestnikov, ki so vihteli ruske zastave in vzklikali "Rusija, Rusija!", nakar je manjša skupina vdrla vanjo, razbijala okna in po nekaterih poročilih zavzela eno nadstropje po drugih pa več.

13. 05 - V osnutku sklepov, ki jih bodo danes sprejeli zunanji ministri EU v Bruslju, je tudi možnost uvedbe strogih sankcij proti Rusiji, je povedal minister Karl Erjavec. Slovenija temu iz omenjenega razloga nasprotuje, podobno stališče zagovarjata po Erjavčevih besedah tudi Nemčija in Francija, medtem ko pribaltske članice in Poljska zavzemajo trše stališče.

Erjavec je tudi pojasnil svojo nedeljsko izjavo o posredovanju Slovenije pri reševanju ukrajinske krize. Slovenija bo danes predlagala dvostransko srečanje Erjavca z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, ki ne bi bilo klasično dvostransko srečanje, ampak srečanje v imenu EU o tem, kako pripeljati stvari na diplomatske tirnice, je pojasnil minister.

Slovenija se odločno zavzema za rešitev krize v Ukrajini s političnim dialogom in nasprotuje zaostrovanju odnosov z Rusijo z grožnjo ali uvedbo sankcij; od Rusije pričakuje, da bo spoštovala vse mednarodne sporazume, a tudi Ukrajina mora spoštovati dogovore in pravice manjšin, je še izpostavil Erjavec ob prihodu na izredno zasedanje zunanjih ministrov EU.

12. 55 - Ukrajinsko obrambno ministrstvo trdi, da so ruski lovci ponoči letali v ukrajinskem zračnem prostoru, poroča Reuters. Po besedah pristojnega ministra so ukrajinske zračne sile preprečile morebitne provokativne akcije v času kršenja njihovega zračnega prostora.

12. 43 - Ruski predsednik Vladimir Putin ponavlja zgodovino, s tem ko glede ukrajinske avtonomne republike Krim ukrepa podobno kot je to v 30. letih prejšnjega stoletja v osrednji in vzhodni Evropi počel nemški voditelj Adolf Hitler, je v pogovoru za avstrijski časnik Österreich dejal nekdanji češki zunanji minister Karel Schwarzenberg.

"Ker je želel napasti Krim, je potreboval izgovor, zato je dejal, da so njegovi sonarodnjaki (v Ukrajini) zatirani," je menil nekdanji češki zunanji minister in dodal, da Rusi na Krimu, kjer predstavljajo večinsko prebivalstvo, niso žrtve diskriminacije.

"Ko si je Hitler želel priključiti Avstrijo, je zatrdil, da so Nemci zatirani," je še dejal Schwarzenberg, ki je kot zunanji minister služil od leta 2007 do 2009 ter od leta 2010 pa do 2013.

12. 35 - Ruska vojaška prisotnost (in dejavnost) na ukrajinski zemlji je nesprejemljiva, a mora mednarodna diplomacija priti do rešitve te krize, je danes poudaril nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. "Krizna diplomacija ni šibkost, a je bolj pomembno kot kdajkoli prej, da ne pademo v brezno vojaške zaostritve," je Steinmeier opozoril v pogovoru z novinarji pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju.

12. 20 - Nemška kanclerka Angela Merkel je prepričana, da še ni prepozno krizo v Ukrajini rešiti po politični in mirni poti, poroča Reuters. Merklova je predsednikoma Putinu in Obami predlagala, da na Krim pošljeta odposlance, ki bi na območju nabirali podatke, oboroženi s katerimi bi nato lažje prišli do dogovora. Sedaj je namreč težko priti do informacij realnega stanja na Krimu.

12. 03 - Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je danes opozoril, da se Ukrajina ne bo odpovedala Krimu: "Nihče ne bo nikoli nikomur prepustil Krima!" poroča Reuters.

12. 00 - Zaradi vse bolj večjih napetosti med Ukrajino in Rusijo začasne ukrajinske oblasti razmišljajo, da bi lahko v prihodnje zaprli meje med tema državama, je danes povedal namestnik ukrajinskega premierja Vitalij Jarema. "Trenutno preučujemo možnost zaprtja državnih mej in uvedbo strožjega nadzora prehodov ruskih državljanov, je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass dejal Jarema.

11. 57 - Po drugi strani želi veliko ljudi očitno oditi iz Ukrajine v Rusijo. Število ukrajinskih državljanov, ki so zaprosili za azil v Rusiji je namreč dramatično naraslo, je danes za Itar-Tass povedal vodja ruskega urada za migracije Konstantin Romadanovski. A obenem je opozoril pred prehitrimi zaključki in pozval k razpravi o olajšanju postopkov za Ukrajince, ki si želijo ruskega državljanstva. V zadnjih dveh tednih je za azil ali rusko državljanstvo zaprosilo 143.000 ljudi, od začetka leta pa je v Rusijo vstopilo 675.000 ukrajinskih državljanov.

11. 51 - Razmere v Ukrajini so medtem še naprej napete. V mestu Kerč, na najbolj vzhodni točki Krima, so proruske skupine zasedle potniški terminal za trajekte. Kerč se nahaja 20 kilometrov stran od ruskega ozemlja in po poročanju srbske tiskovne agencija Tanjug se pojavljajo skrbi, da Moskva tako načrtuje prihod še dodatnih svojih vojakov na polotok.

11. 48 - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v Ženevi nagovoril zasedanje ZN za človekove pravice, poroča Russia Today. Razložil je, da je Rusija v Ukrajino poslala vojake, da bi skrajnežem preprečila uporabo sile, hkrati pa zagotovila miren razvoj dogodkov na območju.

"Pozivamo k odgovornemu odzivu, geopolitične kalkulacije moramo pustiti ob strani, v prvi vrsti pa moramo upoštevati interese prebivalcev," je poudaril. "Zavedati se moramo, da govorimo o zaščiti lastnih ljudi, o zaščiti ene od najbolj osnovnih človekovih pravic – pravici do življenja. To in nič drugega," je bil jasen.

"Tisti, ki poskušajo razmere razlagati kot vrsto agresije in grozijo s sankcijami in bojkoti, so isti, ki so Ukrajince nenehno spodbujali k zavrniti dialoga in so tako polarizirali ukrajinsko družbo," je še zatrdil Lavrov.

11. 40 - Ruski premier Dmitrij Medvedjev je, po poročanju tujih agencij, odredil gradnjo mostu do Krima, ki bi povezoval Ukrajino in Rusijo, poroča Guardian.

11.32 - Ruska centralna banke je v luči pretresov na finančnem trgu zaradi napetosti z Ukrajino danes nepričakovano krepko zvišala svojo ključno obrestno mero. Ta po novem znaša sedem odstotkov, kar predstavlja dvig za 1,5 odstotne točke. Centralna banka želi s tem omejiti negativne učinke zaostrovanja odnosov med obema velikima evropskima državama.

Zaostrene razmere v Ukrajini so danes pognale krepko navzdol tudi tečaje delnic na borzi v Moskvi. Osrednji borzni indeks Micex, ki odraža vrednosti 50 največjih ruskih podjetij, se je že kmalu po začetku trgovanja znižal za skoraj deset odstotkov. Še posebej močno so bile prizadete delnice Gazproma, saj prek Ukrajine še vedno potekajo ključne transportne poti za izvoz ruskih energentov na zahod.

Kriza se je močno odrazila tudi na valutnem trgu, saj je rubelj v primerjavi z dolarjem padel že precej pod mejo 37 rubljev za dolar, kar je najnižji tečaj ruske valute v zgodovini. Za en evro pa je treba trenutno odšteti nekaj več kot 50 evrov, kar je prav tako zgodovinsko nizko.

11. 25 - "Kar se trenutno dogaja v Ukrajini, še vedno ni oboroženi konflikt kot takšen. Je pa dejstvo, da obe strani sprejemata odločitve, ki lahko vodijo tudi do tega. To je po eni strani ruska napotitev vojakov na Krim in na drugi strani mobilizacija ukrajinskih sil. Niti eno niti drugo ni optimalna rešitev," meni Milan Brglez z ljubljanske fakultete za družbene vede, ki Slovenijo vidi kot možno posrednico med EU in Rusijo.

Po njegovih besedah mora rešitev konflikta temeljiti na ozemeljski celovitosti Ukrajine, kar je tudi stališče mednarodne skupnosti in EU. "Menim, da ni v interesu Rusije, da bi se ozemeljsko dodatno razširila. Bo pa vse odvisno od tega, kakšne korake bosta obe strani naredili," meni Brglez.

Ob tem opozarja, da je Ukrajina država, v kateri v preteklosti še ni prišlo do zamenjave oblasti po mirni poti, kar bi lahko pomembno vplivalo na reševanje krize. "To ni normalna demokratična država, kjer bi se tisti, ki izgubi na volitvah, umaknil," pravi Brglez in dodaja, da ravno zaradi tega za maj napovedane predčasne predsedniške volitve najverjetneje ne bodo prinesle rešitve.

Po Brglezovih besedah ima EU odgovornost, da ne pride do prelivanja krvi. Pri tem se mu možnost posredovanja Slovenije v dialogu med EU in Rusijo, ki jo je predlagal slovenski zunanji minister Karl Erjavec, zdi izvedljiva. Kot pravi, je Slovenija edina slovanska država znotraj EU, ki z Rusijo zgodovinsko nima težav. "Ravno zaradi te slovanskosti je možnost, da bi lahko malo bolje poznali rusko situacijo," še pravi Brglez.

11. 00 - Ruska agencija za nadzor spleta je po poročanju tiskovne agencije AP blokirala dostop do 13 spletnih strani, povezanih s protesti v Ukrajini. Agencija Roskomnadzor je danes potrdila, da je ukaz prejela iz pisarne generalnega tožilca. Sporočili so, da so te skupine propagirale dejavnost ukrajinskih nacionalističnih skupin, obtožile pa jih še spodbujanja teroristične dejavnosti in sodelovanja pri množičnih akcijah.

10. 55 - V luči napetih razmer na Krimu se je danes v Ženevi začelo spomladansko zasedanje sveta Združenih narodov za človekove pravice, ki se ga v imenu Slovenije udeležuje državni sekretar na zunanjem ministrstvu Bogdan Benko. Zasedanje je odprl generalni sekretar ZN Ban Ki Moon.

Kriza v Ukrajini uradno ni na dnevnem redu, so pa ob robu zasedanja napovedani pogovori zunanjih ministrov in drugih predstavnikov vlad o morebitni rešitvi krize v Ukrajini. Tako generalni sekretar ZN kot visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay sta se v uvodnem govoru dotaknila tudi razmer v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ban je malo pred tem sporočil, da je njegov namestnik Jan Eliasson odpotoval v Ukrajino, da bi se na kraju samem seznanil z najnovejšim dogajanjem. Generalni sekretar namerava počakati na njegovo poročilo ter nato predstaviti morebitne predloge ZN za umiritev razmer v Ukrajini, so ob tem sporočili iz ZN.

10. 50 - Rusija ima sedaj operativni nadzor nad območjem Krima v Ukrajini, in čeprav ima Rusija zakonito pravico postavitve svojih čet na tem območju, Hague vendarle svetuje, naj Kremelj vojake umakne nazaj v barake. „Seveda smo zaskrbljeni glede možnosti, da bo Rusija storila dodaten korak na katerem od drugih območij v Ukrajini, a to nikakor ne pomeni, da je položaj na Krimu stabilen,“ je razložil v intervjuju za BBC.

10. 40 - Britanski zunanji minister William Hague pravi, da je kriza v Ukrajini največja kriza 21. stoletja v Evropi, poroča Reuters. Poudaril je, da je ruska intervencija v Ukrajini ustvarila zelo napeto in nevarno situacijo.

Britanski zunanji minister je zatrdil, da svet ne more dovoliti ravnanja Rusije na Krimu. "Svet ne more odobravati nečesa, kar je v bistvu kršitev suverenosti druge države," je povedal Hague. Minister je sicer mnenja, da ima Rusija pravico do prisotnosti sil na Krimu. "A ko se gibljejo izven baz, morajo sile delovati v skladu z zahtevami ukrajinskih oblasti. Rusija mora omejiti svoje sile," je še dodal Hague.

10. 35 - Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) bi morala nemudoma poslati svoje opazovalce v Ukrajino, je danes sporočil predstavnik ZDA pri Ovseju Daniel Baer. K temu je danes pozval tudi predsedujoči Ovseju, švicarski predsednik Didier Burkhalter, ki želi, da misija Ovse razišče incidente v Ukrajini. "Pozivamo, da se v Ukrajino nemudoma napoti opazovalce Ovseja," je dejal Baer. Po njegovih besedah bi misija pripomogla k nadzoru in preprečevanju konflikta, zagotovila zaščito človekovih pravic pripadnikov manjšin, preprečila spore ob meji, spodbudila spoštovanje ozemeljske celovitosti Ukrajine ter pripomogla k ohranjanju miru, stabilnosti in varnosti v regiji.

Burkhalter je medtem danes Ukrajini svetoval, naj pozove Ovse k oblikovanju in napotitvi opazovalne misije. "Ukrajinska vlada naj pozove urad za demokratične institucije in človekove pravice pri Ovseju, da vzpostavi opazovalno misijo, ki bi preverila okoliščine incidentov v Ukrajini," je še dejal švicarski predsednik.

10. 30 - Odprava Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bo danes prispela v Kijev, jutri pa bo začela s posveti, je povedal predstavnik ukrajinske centralne banke. Več informacij zaenkrat ni znanih, ve pa se, da Ukrajina v prihodnjih dveh letih potrebuje najmanj 35 milijard dolarjev, s katerimi bi se izognili bankrotu.

9.00 - Novoimenovani proruski premier avtonomne ukrajinske republike Krim Sergej Aksjonov je v danes objavljenem intervjuju za ruski časnik Rosijskaja Gazeta zagovarjal prevzem oblast na jugu Ukrajine. V Kijevu so politiki ljudstvo pozvali, naj prevzamejo oblast in to so storili. "Kar velja za Kijev, mora veljati tudi za Krim," je poudaril Aksjonov.

Nova ukrajinska vlada je sicer proruske oblasti na Krimu, kjer rusko prebivalstvo prestavljajo večino, označila za nezakonite. Začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov je v soboto izdal odlok, v katerem je zavrnil priznanje Aksjonova kot novega premiera Krima, njegovo nelegitimno imenovanje pa označil za kršenje ukrajinskih zakonov.

Aksjonov, ki je pred tem za pomoč pri zagotavljanju miru zaprosil ruskega predsednika Vladimirja Putina, je dejal, da se bodo prebivalci Krima na refrendumu 30. marca odločali o prihodnjem statusu polotoka. Ob tem je zagotovil, da bo muslimanska manjšina Tartarov deležna obsežnih pravic, poroča nemška tiskovna agencija dpa.