Združeni narodi so odločno pozvali Vatikan, naj s položajev takoj umakne vse znane ali osumljene spolne nadlegovalce otrok med duhovniki ter vse primere preda organom pregona v državah. Obenem Sveti sedež pozivajo, naj spolne zlorabe otrok v kanonskem pravu opredeli kot zločin, ne kot moralni prekršek, kar je v veljavi sedaj, ter naj od duhovnikov in drugih zahteva, da organom pregona naznanijo zlorabe, ne pa da morajo ostati tiho in so za molk celo pohvaljeni.
Poročilo, ki ga je pripravil odbor Združenih narodov za pravice otrok, je dolg šestnajst strani. Najodmevnejše in daleč najbolj kritične pa so tri strani, na katerih odbor govori o spolnem izkoriščanju in zlorabah otrok. »Odbor je globoko zaskrbljen, ker Sveti sedež ni priznal obsega storjenih zločinov, ni sprejel ustreznih ukrepov za zaščito otrok in za reševanje primerov spolnih zlorab otrok ter je sprejel politike in prakse, ki so peljale k nadaljevanju zlorab in nekaznovanosti storilcev,« piše v poročilu, ki so ga objavili v sredo. Odbor kritizira »prakso mobilnosti storilcev« oziroma premeščanje duhovnikov, za katere so dobro vedeli, da zlorabljajo otroke. Obsoja tudi grožnjo Vatikana z izobčenjem vsem, ki bi o zlorabah spregovorili. »Sveti sedež je sistematično dajal prednost ohranjanju ugleda Cerkve in domnevnih storilcev pred zaščito otrok, ki so bili žrtve,« piše v poročilu.
Ocenjevanje papeža Frančiška
Priporočila odbora so neobvezujoča in ni nobenih sankcij, če se jih ne uresniči. Vatikan je podpisnik zavezujoče konvencije Združenih narodov o pravicah otrok, ki jo je ratificiral leta 1990, vendar po poročanju BBC od leta 1994 ni izročil nobenega poročila o izvajanju konvencije vse do leta 2012 po razkritju zlorab otrok. Predstavniki Vatikana so januarja pred odborom pričali o zlorabah otrok in njihovem preprečevanju. Zanikali so, da bi šlo za sistematično prikrivanje dejanj, obenem pa razlagali, zakaj Vatikan Združenim narodom noče predati podatkov o zlorabah. Vatikan pravi, da takšne podatke posreduje le drugim državam, če jih potrebujejo za zakonske postopke.
Razkritja spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov rimskokatoliške cerkve so posebej silovito pretresla Vatikan v zadnjih petnajstih letih, najbolj na Irskem, kjer se je žrtvam opravičil tudi papež Benedikt XVI., ter v bostonski nadškofiji.
Poročilo prihaja v času, ko je papež Frančišek pod drobnogledom kritikov Cerkve zaradi zlorab otrok. Ti čakajo, kakšno politiko bo vodil do tega vprašanja. Papež, ki bo prihodnji mesec obeležil eno leto vodenja rimskokatoliške cerkve, je sicer že dejal, da je ukvarjanje z zlorabami ključnega pomena za ugled cerkve. Med drugim je sprejel strožje zakone glede zlorab otrok in napovedal ustanovitev vatikanskega odbora za boj proti zlorabam in za pomoč žrtvam.
»Ne moremo odstopiti od prepričanj«
Vatikan se je na poročilo odbora odzval z besedami, da deluje zastarelo, saj kot da ne upošteva razlag, ki so jih predstavniki Svetega sedeža dali odboru pred nekaj tedni, je dejal nadškof Silvano Tomasi, stalni opazovalec Vatikana pri OZN v Ženevi. Najbolj je bil kritičen do tistega dela poročila, v katerem odbor poziva Sveti sedež, naj spremeni kanonsko pravo tako, da določi okoliščine, v katerih bi bil dostop do umetne prekinitve nosečnosti dovoljen. Ta predlog je odbor utemeljil na primeru devetletne deklice v Braziliji, ki jo je posilil očim, splav pa ji je rešil življenje. Nato pa je nadškof izobčil mater deklice in zdravnika, ki je opravil splav. Primer iz leta 2009 je bil zelo odmeven, komentiral ga je tudi brazilski predsednik, ki je obžaloval izobčenje, ki pa so ga kasneje v Vatikanu potrdili.
»Sveti sedež gotovo ne more odstopiti od določenih naukov, ki so del globokih prepričanj in obenem izraz svobode vere... odbor je denimo prosil za odobritev splava, kar je v nasprotju z načelom življenja,« je dejal Tomasi in dodal, da bi se odbor sam moral zavzeti za zaščito otrok po rojstvu in pred njim. Po njegovih besedah odbor tudi ne more zahtevati od Cerkve, da spremeni moralne nauke, »o katerih ne more biti pogajanj«, med katerimi so nasprotovanje istospolni usmerjenosti in kontracepciji. Poročilu pa je očital »ideološki ton«, h kateremu so po njegovih besedah verjetno prispevale tudi nevladne organizacije, ki se zavzemajo za pravice istospolno usmerjenih.