Na prvem ministrskem sestanku po izbruhu ukrajinske krize je severnoatlantsko zavezništvo v Bruslju preučilo možnosti za krepitev vojaške navzočnosti v vzhodni Evropi ob ugotovitvi, da Rusija ne namerava umakniti enot, ki jih je v zadnjem času nakopičila ob meji z Ukrajino. Del tega bo tudi okrepljeno sodelovanje z ukrajinskimi vojaškimi silami prek tako imenovanih obrambnih reform ter urjenja in drugih programov. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je sicer že pred tem zatrdil, da njegova prozahodna vlada išče članstva v Natu, pričakuje pa tesno sodelovanje z zahodnim vojaškim zavezništvom, ki ga je tamkajšnji parlament včeraj podprl s potrditvijo dvoje poletnih vojaških vaj, poimenovanih Hitri trizob in Morska sapica. Vojaške vaje Morska sapica so potekale že v preteklosti in jezile Moskvo, ker so občasno potekale na Krimu, ki si ga je Rusija nedavno priključila. Predvidene so tudi skupne vaje s Poljsko ter Romunijo in Moldavijo, ZDA in njihove zahodne zaveznice pa so hkrati dale vedeti, da nimajo nobenih konkretnih načrtov za obrambo Ukrajine, ki ni članica Nata. Nobenega dvoma pa ni, da je dežnik zavezništva razpet nad vsemi vzhodnoevropskimi državami, ki so postale članice Nata po razpadu Sovjetske zveze. Poljski premier Donald Tusk in zunanji minister Radoslaw Sikorski sta dala vedeti, da bi se slednje počutile mnogo varneje, če bi Nato okrepil vojaško navzočnost na svoji vzhodni meji, a o tem ni popolnega soglasja, saj denimo Bolgarija ne kaže podobne želje zaostrovanja odnosov z Rusijo.
Putinovo prazno besedičenje
Rusko kopičenje vojaških enot na meji z Ukrajino se medtem kljub zagotavljanju predsednika Vladimirja Putina nemški kanclerki Merklovi ne zmanjšuje. Po ocenah virov pri Natu je tam nameščenih približno 40.000 ruskih vojakov vseh rodov od pehote do letalstva, ki niso na zvečine nekih vojaških vajah, ampak v stanju pripravljenosti. Po navedbah neimenovanega vira pri zavezništvu gre za »vojsko, ki čaka na nadaljnje ukaze«, pri čemer Natovi strategi ocenjujejo, da ta ne predstavlja grožnje članicam, ampak zgolj Ukrajini. Zunanji ministri Nata so zato včeraj ponovno podprli suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter obsodili vojaško posredovanje Rusije na Krimu.
V skupni izjavi so ponovili, da ne bodo priznali nezakonite in nelegitimne priključitve polotoka Rusiji. Slednjo so hkrati pozvali k pravemu dialogu, ki bi prinesel politično in diplomatsko rešitev v okviru mednarodnega prava, ter poudarili, da je »neodvisna, suverena in stabilna Ukrajina, ki je trdno zavezana demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, manjšin in pravni državi, ključna za evroatlantsko varnost«. O kakšni vojaški navzočnosti Nata v skupnih izjavah ni govora, so pa številni visoki predstavniki držav članic zavezništva zagotovili, da v Ukrajino zagotovo ne bodo prihajali Natovi vojaki, saj to ne bi pripomoglo k umirjanju razmer.
Ministri pa so se včeraj dogovorili za paket ukrepov, s katerimi naj bi okrepili sodelovanje Nata z drugimi partnerskimi državami v vzhodni Evropi, kot so Moldavija, Azerbajdžan in Gruzija, ki so precej nervozne zaradi ruske priključitve Krima. Sicer pa so ukrajinski poslanci včeraj soglasno podprli tudi razorožitev paravojaških skupin, ki so se po državi razpasle med politično krizo. To sta od Ukrajine zahtevala tako Zahod kot Rusija, kaplja čez rob pa so bili nedavni uboji, ki so jih domnevno zagrešili pripadniki skrajnodesničarskega sektorja.
