Ukrajinska državna blagajna postaja obupno razna. Z rusko aneksijo Krima so izpadli tamkajšnji davčni prihodki, separatistični upor na vzhodu države pa ni sprožil njihovega upada zgolj iz uporniških središč Donecka in Luganska, ampak tudi celotne tamkajšnje industrije in rudarstva, ki sta se tako rekoč ustavila. V premogovnikih je delo po začetku spopadov zastalo, ker so separatisti med drugim zvečine zaplenili eksploziv in detonatorje ter zažigalne vrvice in tako onemogočili nadaljnji izkop. Posledično so brez premoga ostale tamkajšnje železarne, jeklarne brez železa, preostala industrija pa brez elektrike in repromaterialov. Čeprav so mnogi Ukrajinci na zahodu, ki je bolj kmetijski in prepreden s srednje velikimi podjetji, na industrializirani vzhod gledali kot izložbo zastarele sovjetske ekonomije brez neke vrednosti za nacionalno gospodarstvo, je izpraznjen proračun zdaj skrb vzbujajoč. Ne gre samo za financiranje ukrajinske vojske, ki si prizadeva vzpostaviti ponovni nadzor nad državnim ozemljem, ampak vseh drugih javnih služb z zdravstvom na čelu, ki je pred zlomom.
Ukrajina je tako praktično bankrotirana država z enormnim zunanjim dolgom, ki komajda spraska denar za plače javnih uslužbencev, vojsko pa hrani ljudstvo, ki jo tudi oborožuje z donatorskim denarjem. Zahodne države so ji skupaj z mednarodnim fondom zagotovile finančno injekcijo v višini 7,1 milijarde dolarjev v okviru dvoletnega programa pomoči, od katere je Kijev za zdaj prejel 3,2 milijarde dolarjev. Tudi nekateri oligarhi, ki so obogateli skozi divjo ukrajinsko privatizacijo, so priskočili na pomoč in so, tako kot drugi najbogatejši Ukrajinec Igor Kolomojski, oborožili več oddelkov ukrajinske vojske, ki se borijo na vzhodu države. A ta finančna sredstva niso Kijevu v veliko pomoč. Od zasebnih podjetnikov so prostovoljna in zato nestalna, mednarodna pa prihajajo s pogojevanji, med drugim po ukinitvi večine državnega subvencioniranja, ter drugimi ekonomskimi ukrepi.
Nezaposleni gredo med upornike
Doneck in Lugansk sta v lanskem letu prispevala k domačemu družbenemu proizvodu 15 odstotkov oziroma okoli 14 milijard dolarjev, hkrati pa tudi precej obremenila državno blagajno, ki je samo za plače zaposlenih v javnih službah in državnih podjetjih odštela več kot 630 milijonov dolarjev. Precejšen del so predstavljale plače rudarjev in ti jih prejemajo tudi zdaj, ko so rudniki zaradi spopadov zaprti ali pa so zaradi pomanjkanja eksploziva ukinili večizmensko delo. Veliko rudarjev je tudi zapustilo nevarno območje ukrajinskega vzhoda, nekateri pa si še prizadevajo ohraniti rudnike v operativnem stanju in varne pred poplavami, kar pa po navedbah Oleksandra Vapnika z državne rudarske družbe v Donecku postaja vse teže. Zaradi ukinjanja proizvodnje pa veliko ljudi ostaja brez dela in obstaja nevarnost, da se bodo pridružili separatističnim upornikom. Za zdaj večjih težav z izkopom ni bilo v rudnikih najbogatejšega Ukrajinca Rinata Akhmetova. Njegova družba, ki se je izdatno okrepila v času Janukovičeve vladavine, zaposluje okoli 300.000 ljudi, nakoplje pa skoraj polovico ukrajinskega premoga in z njim kot gorivom proizvede okoli 30 odstotkov ukrajinske elektrike. Zaradi njenega izpada pa so morali pred dvema dnevoma iz rudnikov pri Lugansku reševati iz jam okoli 3000 rudarjev. Nadaljnji tovrstni izpadi proizvodnje v rudnikih bodo industrijski propad samo še pospešili, zato Ukrajina čim prej potrebuje mir in sredstva za zagon gospodarstva.