Okoli 200 protestnikov iz vrst gibanja Okupirajmo Central je po neuspešnih pogovorih s predstavniki lokalne hongkonške vlade včeraj odkorakalo proti rezidenci Leung Čun Jinga, izvršnega voditelja te nekdanje britanske kolonije, ki naj bi po dveh desetletjih od vrnitve Kitajski dobila demokratično izvoljeno oblast.
Peking si je nekoliko po svoje razložil ta dogovor in želi ohraniti nadzor nad izborom kandidatov za najvišji oblastni položaj v Hongkongu, njegov sedanji izbranec Čun Jing pa je poleg študentov, ki se že več tednov upirajo nadaljnjemu zatiranju demokracije, razjezil še mnoge druge prebivalce enklave z izjavo, da bi v tem primeru dobili preveliko politično moč njeni revnejši prebivalci.
Seveda ima revščina v Hongkongu drug obraz kot v večini Azije, ker med reveže spadajo že tisti z mesečnimi prihodki pod 1400 evri, takšnih pa je približno polovica tamkajšnjih prebivalcev. Zanje je bila izjava Čun Jinga samo dokaz, da ni samo pekinška marioneta, ampak tudi apologet bogatašev.
Leung Čun Jing ni sodeloval na neuspešnih torkovih prvih pogajanjih z upornimi študenti, ki med drugim zahtevajo tudi njegov odstop. Predstavniki slednjih pa so včeraj sporočili, da ne bodo več sodelovali v pogovorih z vlado, ker mestne oblasti niso storile ničesar, da bi zadovoljile protestnike. Generalni sekretar hongkonške federacije za študente Alex Chow tega sicer ni potrdil, saj je novinarjem dejal, da se o morebitnem nadaljevanju pogajanj še niso odločili, je pa hkrati dodal, da so od vlade pričakovali kakšen predlog za rešitev problema, a z njene strani niso dobili nobenega vsebinskega odgovora. Vladni pogajalci, za katerimi stoji Peking, so pred pogajanji dali vedeti, da je edini manevrski prostor za izbiro izvršnega vodje Hongkonga leta 2017 bolj pri sestavljanju odbora, ki je zanjo zadolžen, medtem ko si osrednja oblast ne dovoli vzeti zadnje besede pri izbiri kandidatov. Za protestnike je to popolnoma nesprejemljivo, saj so njihova izključna zahteva povsem svobodne volitve.
Nepremostljiva nasprotja
Gre za nepremostljivo nasprotje, pri čemer pa ostaja nejasno, v katero smer se bo napeti položaj razvijal. Podpora protestnikom med prebivalci Hongkonga še zdaleč ni enotna, tamkajšnji mediji so jo v zadnji anketi ocenili na 38 odstotkov, medtem ko gibanju Okupirajmo Central nasprotuje 36 odstotkov Hongkonžanov, preostanek pa je neodločen. Blokade delov mesta so razjezile tamkajšnje stanovalce in lokalne poslovneže, nad protestnike pa so se spravili tudi taksisti, ki so začeli odstranjevati ulične barikade. Da ne bi prišlo do medsebojnega krvavega obračunavanja, je morala vmes stopiti policija, ki se je sicer v minulih tednih različno odzivala na demonstracije. Dvakrat je posredovala dokaj ostro, s solzivcem in pretepanjem protestnikov, sicer pa se je trudila kolikor toliko sprostiti že v normalnih razmerah kaotičen cestni promet. V začetku tega meseca naj bi se po poročanju tujih medijev v obračun z demonstranti vključile tudi zloglasne triade. Liam Fitzpatrick, urednik hongkonške izdaje revije Time, je takrat podvomil, da je v nasilnih spopadih, ki jih je tedaj z zamudo mirila policija, kakšno vlogo odigrala tamkajšnja mafija. Nemire je pripisal tamkajšnjemu konservativnemu delavskemu razredu, ki se s svojimi plačami komajda prebija iz dneva v dan v izredno dragem mestu in je v študentskih demonstracijah videl grožnjo gospodarski stabilnosti, ki mu te prihodke vendarle zagotavlja.
Neprimerne izjave Leung Čun Jinga, ki so prizadele prav ta sloj prebivalcev, ter očitna ocena hongkonških oblasti, da protesti navkljub nepričakovani vztrajnosti nimajo najširšega zaledja v enklavi, so imele za posledico nepričakovano odprto torkovo lokalno televizijsko razpravo o demokraciji v Hongkongu, ki pa so jo analitiki ocenili tudi kot oblastno kupovanje časa v negotovosti pred nadaljnjimi koraki.